Razvoj teme, ki jo je načel “tisti, ki bi bil rad kregan” in moja razburkana radovednost, mi ni dalo spati. Na eni točki sem zaslutila, da omenjeni ne ve pravzaprav zakaj bi bil s partnerico.
Zato sem načela to temo. Zanima pa tudi mene.
Torej: zakaj ste s partnerjem? Kateri razlog-i so temelj za odločitev, da živite z njim? Kakšen smisel vidite v vaši zvezi?
Hvala.

Ljubezen.

Pozdravljena Sasa
Pročena sem zato, ker moža ljubim on pa mene. Živiva pa skupaj, ker imama življenske načrte nama je lepo se razumemo en drugega vse vprašama tako, da praktično še nama manjka ena majhna štručka pa bo, kdaj pa ne vem, ko bo pač bo.
Lepo se imej Sasa marelica

Spartnerjem sva skupaj,ker se imava rada,ker imava podobne poglede na svet.Seveda so tu tudi otroci,ampak ti me ne bi zadržali v neuspešni zvezi.

Ker je moj najboljši prijatelj, ker si ne morem zamisliti življenja brez njega, ker ga ljubim, ker sem rada z njim vsako sekundo, ker ……..

….ker je najboljši človek na svetu……
….in ker se imava najrajši…

se strinjam s Tino…..ljubezen…

Bila je velika ljubezen,skupni načrti, družina,ampak zdaj je samo še navada,žal.

Zakaj?

– ker ga imam rada
– ker je tisto, kar jaz nisem
– ker je tisto, kar jaz sem
– ker me prenaša (včasih sama sebe težko prenašam)
– ker je zabaven
– ker je moja svetla zvezdica ponoči in jutranji sonček zjutraj
– ker imava kar nekaj skupnih želja za prihodnost
– in nenazadnje, ker vem, da me ima rad

….ker mi vedno stoji ob strani, ker je edini,s katerim si lahko zamisljam skupno staranje, ker me ni strah , pred njim razkriti vseh mojih skrivnih misli, ker mi je dal dva cudovita otroka, ker ga pogresam ze , ce grem na sluzbeno pot, ker se stisnem k njemu ponoci, ko me zebe v noge in me preganjajo slabe sanje, ker lahko pobozam njegov ljubi obraz, ko se zjutraj zbudi ob meni, ker…..

– ker se imava rada
– ker se dobro razumeva
– ker mi pomaga, ko potrebujem pomoč (in obratno)
– ker mu lahko zaupam
– ker se lahko z njim pogovorim
– ker …

Cudovito povedano !
Enako !

ne vem…..

nimam staršev, nimam sorodnikov, ko sem prišla v svoje prazno stanovanje, ni bilo nobenega, ki bi me poslušal, potolažil……….

pogrešala sem ljubljeno osebo, toda kljub temu, da ga imam po svoje rada ne vem, če je to tista ljubezen, ki bo naja čez 30 let še skup držala……. ne vem

On me ima rad, toda bojim se, da več kot jaz njega

nisva si podobna, ne po razgledih, akrakterju, hobijih……toda zaenkrat nama gre. Nimam še otrok! Kaj bo, ko jih bova imela, nevem

bom videla

Ž
Če mi dopustite, da malo pofilozofiram, bi rekel takole: kot osnovni del vode nista ne kisik in ne vodik, ampak oba skupaj združena v molekulo vode, tako je tudi osnovni del družbe par ljudi, ki naj bi se z otroci še razširil. Hočem reči, da sta za srečo potrebna dva in je samsko življenje že v osnovi zgrešeno. Seveda je prav, da se imata med sabo rada, da se spoštujeta itd., ampak to je zelo različno in se razlikuje že med nami, kaj šele med različnimi družbami, kjer je nešteto dogem, navad in načinov. Sasa, upam, da nisem preveč zašel od tvojega vprašanja, ampak danes sem tako razmišljujoče razpoložen, da si ne morem pomagati.
P

Za srečo je dovolj eden. In samo tak (srečen) lahko vstopi v zvezo, kjer se lahko ta sreča nadgradi.

Zveza dveh posameznikov, ki sama zase nista sposobna biti srečna, ne more prinesti sreče.

Hmmm, ne morem si pomagati, ampak primerjava zveze med moskim
in zensko, ki skupaj z otroki tvorita druzino, ta pa – tako so vsaj nas ucili –
z molekulo vode – se mi ne zdi najbolj posrecena. Zakaj ? Osnovna sestavna dela vode seveda sta vodik in kisik, ki imata vsak zase jasno popolnoma
drugacne fizikalne in kemijske lastnosti kot njuna spojina – voda. Atom vodika ali kisika se v kemijski vezi H-O pac ” obnasa ” popolnoma drugace kot v elementarni
obliki (O2 ali H2) in se tudi ” ne zna ” in ” ne more ” ” obnasati ” drugace
(kajti ce bi se, voda ne bi bila vec voda). Za razliko pa clovek – moski ali
zenska kot del para, druzine, skupnosti vendarle zadrzi vecji del sebi znacilnih
lastnosti in le del sebe podredi “celici”, v kateri zivi.

Iz tega kratkega razmisljanja lahko povzamem predvsem, da je kemijska
vez trdnejsa od medcloveske in da njen nastanek povzroci mnogo vecje
spremembe na lastnostih obeh povezanih enot (atomov), kot pa je to primer
pri ljudeh.

Ž
Primerjava je seveda bila povsem hipotetična, rekel bi asociacijska, pa vendar: ne moški ne ženska po moje nikakor ne zadržita večine lastnosti še potem v skupnosti ( seveda ne mislim na dihanje, prehrano itd ) ampak jih spremenita; še več, rekel bi nadgradita. Prejšnja sposobnost poskrbeti zase, se spremeni v skrb za družino, samoljubnost postane ljubezen do drugega, želje se usmerijo v povsem druge smeri, načrtovanje se razširi še v bodočo ( verjetno ) družino itd.
Torej, morda res ni najbolj posrečena primerjava z vodo – hotel sem nakazati, da iz skupine posameznikov nastane nekaj novega, razvojno višjega: družina.
P

ker ga imam rada, ker ima on rad mene, ker sem ga izbrala za oceta svojih otrok, ker me spravi v smeh, preprosto zato ker je.

Njegova zmedenost, neorganiziranost, tečnoba oz. kolerik, takšen kot je-po
eni strani, po drugi pa dober človek ga delajo simpatičnega na momente in
tudi težavnega. Takšen je, da ga moraš imeti rad.
Poleg tega, pa so seveda prisotne tudi materialne dobrine.
Dobro in slabo v enem.

Lep pozdrav! Iva

Zakaj?
– Ker naju veže ljubezen (ki je kot whisky – starejši je, boljši je)
– ker je moja druga polovica mene same;
– ker sva prepričana, dva sva ustvarjena eden za drugega
– ker ga potrebujem kot potrebujem zrak, vodo, hrano;
– ker je najboljši človek, mož on oče pod soncem,
– ker … ker je tak kot je!

Zelo lepo, Andrejka!