Hujšam
Pri 36 letih mam skor 125 kg pri 175 cm višine in bi se jih rada znebila. Rada jem, premalo se gibam in navadno vse diete propadejo po par dnevih. Zdaj sem se že stotič odločla, da ponovno probam in mogoče mi bo pomagalo, če bom tu vsako tolko, kaj napisala kako napredujem, kako se počutim. Kaj pa vem, probat ni greh, mogoče me bo sramota prekinit dieto. Sicer planiram bolj normalno dieto, sam mal spremembe prehrane, nič sladkarij (upam da bo uspelo, ker sem čokoholik), telovadba, čeprav bo mal težko od začetka, ker nisem razgibana, telovadla pa nisem že neki let. Ne vem a bi zraven tud cigarete pustila, ali zmanjšala vsaj, saj zdej pokadim skor 3 škatle na dan. Ker nazadnje, ko sem nehala kadit sem pridobila 15 kg. Ah že fantaziram v oblakih, kot da bo lahko. No ja, trenutno sem polna motivacije, kaj vse bom naredla.
Upam, da ne bo nikogar motlo, da imam tu samogovore, nič nimam niti proti za kako spodbudno besedo.
Kolkor čitam ta forum, imate skor vsi kar vredu kile, ni nobenega takega ekstrema kot jaz. Če pomislim da sem jih tud jaz mela 77 pa sem se počutla takrat debelo, pa sem prišla na 94, pa sem mislila da sem bla takrat suha. Zdaj, ko jih imam tolko, bi bla srečna, če bi prišla nazaj na 94, o 77 kg pa lahko sam sanjam še.
Vedno me je najbolj jezilo pri dijetah, da moram nehat jest vse kar mam najraje, pohano, pomfri, pečenke, čokolado… in jesti salato, nikoli nisem marala kislega, že kot otrok ne. Moja sestra je suhica. Ni čudno, ona nikoli ni marala mastnega al sladkega vedno je oboževala salato. Še kot otrok je vedno, ko smo bili veni vkradla kak paradižnik pa ga kar tak pojedla, meni je bil ogaben.
No tolko za enkrat.
Ja kar se gibanja tiče, bom začela telovadit doma, sobno kolo imam že dve leti, sam se nisem še spravila gor, oziroma sem kolesarila par dni, ko sem ga dobila, potem pa voljo zgubla. Plavanje odpade, pri moji kilaži sem preveč zakompleksana, da bi hodila v bazen. Tek tudi odpade, ker živim v mali vasi s par hišami in bi me gledali kot, da se mi je zmešalo. Probala bom s sprehodi po gozdu, kao bom nabirala gobe. Sex pa prakticiram uspešno. Vsaj nekaj, kjer sem dejavna.
Glede kajenja se skor strinjam, poskusila bom sam zmanjšat, če ne bom še bolj živčna. Ja glede zdravnice, že par let mi govori naj manj jem in se več gibam. Kaj lahko jem tak sama vem, moj problem je samo v motivaciji in vztrajnosti pri dijeti. Namreč vedno mi zmanjka vztrajnosti in tu mi niti zdravnica niti nobeden drugi ne more pomagati, samo sama si lahko. Če bi mi le uspelo vstrajati. Navadno se zaženem s polno paro, vztrajam teden dni s telovadbo in dijeto potem pa preneham. Najbolj pridna sem bla med nosečnostjo, kjer sem se zredila sam za 5 kg. Res pa je da vseh 9 mesecev nisem jedla sladkarij. Sem se bala, da bom kot bomba in vsi so govorili, da majo predebele ženske probleme pri porodu, takrat sem mela 95 kg. ko sem zanosla, in po porodu imela 94 kg. Potem pa je zalaufalo navzgor.
Draga neznanka!
Najprej bi ti rad povedal, da je hujšanje “krivo”, da sem zašel na te forume, ker v prvi vrsti sem iskal odgovore na vprašanja v zvezi s hujšanjem, tako da ti priporočam pobrskati po celem med.over.net-u, kjer boš našla ogromno uporabnih informacij, v zvezi z hujšanjem.
Kot drugo naj rečem, da ni nekega splošno uporabnega recepta, za shujšat.
Vsak človek je unikum, nekaterim ustreza to, drugim drugo, težko je nekomu vsilit nekaj kar ne mara, ker potem to ne bo uspešno, vseeno, pa bi rad povedal par stvaari, za katere menim, da so neizbežne in držijo kot pribite.
Vsako hujšanje je in bo neuspešno, dokler se ne ODLOČIŠ, da boš resnično shujšal in hkrati spremenil način življenja v prehranjevanju. Nobeno hujšanje ni prijetno in neopazno, nasprotno, potreben je trud, odrekanje in močna volja.
Kasnejše vzdrževanje telesne teže ni več tako problematično, kot izguba kilogramov. Največja in pravzaprav edina resnica pa je, da mora biti to kar poješ, kalorično manj vredno od tega, kar porabiš. To je vse. Sama se odloči, ali boš hujšala na horuk, torej da drastično omejiš prehranjevanje, kar ti ravno ne priporočam, ali boš hujšala počasi in če se le da, s strokovno pomočjo.
Ne samo, da ti zdravnik lahko svetuje pravilno in uravnoteženo prehrano, tudi moralno in psihično se počutiš odgovorna, da ga nekako ubogaš.
Svetujem ti še, da o tem poveš vsem, znancem, prijateljem, sosedom, da se o tem ogromno pogovarjaš. Več glav več ve, predvsem pa, kar sram te je, da bi potem nehala, ko te vsi vspodbujajo in bodrijo. Vedi, da je telovadba potrebna, a bolj zaradi zdravja in dopolnila, kajti težko toliko telovadiš, da bi porabila to, kar preveč poješ. Ko boš nekaj časa v “igri”, ne bo več tako težko trpeti lakote, ker se ti želodec prilagodi in skrči, in mu je dovolj že manjši obrok za občutek sitosti,
kar sedaj ni slučaj, je tako ?
Za vspodbudo bi ti rekel, da, vsaj zame, nič ne veljajo te teorije o “prepovedanih” stvareh in živilih, to velja mogoče za manekenke, za običajne ljudi pa prav gotovo ne. Lahko ješ tudi dunajce, pomfri, nutello, ali kokakolo, le prevladujoče ne smejo biti te stvari, bolj za nagrado, ali priboljšek, ali nedeljo. Lahko pa, ne da ne.
Oglej si tudi prehrambeno piramido, kaj je bazično, glavno, in kaj naj bi jedli manj.
Veliko resnice je v njej, še več kot v seštevanju in odštevanju kalorij, ker 100 kalorij kokakole, je veliko slabše kot 100 kalorij testenin.
Moja zgodba?
Velikokrat sem že shujšal in se nato še bolj zredil, ker se v bistvu nisem nikoli odločil spremeniti način življenja v prehranjevanju. Ko sem se, sem dobesedno “odrezal” z vsem. Kavo sem prej pil kot zmešan, občasno sem kadil.
Ko sem pričel s hujšanjem, nisem več pil kave in nehal kaditi, prvi teden sem pil samo vodo, da sem se “spucal”. Nato sem vsak teden dodajal kakšno stvar, tako sem se malo prinašal okoli, ker sem imel občutek, da vedno več jem, vseeno sem pa pazil na vnos kalorij, da sem jih pojedel samo pol od potrebnih.
Ene dva do tri mesece, sem prišel iz 94 kg, na 79, kolikor imam sedaj, pri 179 cm.
Sedaj pa je tako, da v bistvu jem vse, samo malo bolj pazim na uravnoteženo prehrano, da ni enolična, sladke gazirane pijače sem nadomestil s vodo in kompoti, sladice si privoščim le tu in tam, ne jem po 7 uri zvečer, ter držim “luno”vsaj enkrat na teden, če se le da, prav na luno, če pa to ni možno, pač ne. Predvsem pa, količinsko manj pojem kot prej, pa sem vseeno sit.
Ivaniševič bi rekel, potreben je samo “klik” v glavi. Prav to ti želim, Sašo.
Včasih pomaga, da si postaviš en cilj, željo, za konec, za nagrado, nekaj kar sicer nebi žrtvovala denarja, mogoče eno drago potovanje, pa si rečeš, ko bom na koncu, na kilogramih ki jih želim, dam 3000 dem in greva z dragim za en mesec v Skandinavijo, ali kupimo nov avto. Motivacija včasih zelo pomaga.
Motivacija je najbolj pomembna zadeva pri vsej stvari.Nič ne pomaga, da prebereš sto knjig in točno veš kaj smeš in česa ne , pa se potem tega ne držiš.
Draga ‘bo uspelo’ ?
Nisi edina , na tem forumu , ki si veliko pretežka. Tudi jaz se s tem bojujem in moram reči, da kar uspešno. Leta in leta sem poskušala z raznimi dietami.Vsakič je šlo potem več gor kot pa dol. Zato sem se spomladi odločila, da grem v Zdravstveni dom v Šolo hujšanja. Računala sem predvsem na vzpodbudo sotrpink, ki sem jo tako potrebovala. Šola je trajala 3 mesece, enkrat na teden smo imeli telovadbo, enkrat pa srečanja s predavanji in izkušnjami udeleženk. Povem ti, da nikoli ne bi zgubila 10 kg v 3 mesecih, če ne bi hodila tja. Vsak teden je tudi tehtanje pod nadzorstvom in jasno, da nihče ni imel več kil kot prejšnji teden, saj bi mu bilo nerodno prizati to pred vsemi. Predvsem smo se bali, da bomo v poletnih mesecih, ko ne bomo pod nadzorstvom, spet pridobivali kile nazaj.Ampak tisti klik v možganih se je zgodil. Jaz še vedno (sicer počasi – 2 kg v juliju) zbijam kile dol in ne bojim se, da bi še kdaj zašla na stara pota.Predvsem boš morala v sebi razčistiti, kaj te sili v nažiranje. Kaj je tista stvar v tvoji glavi, ki te žene k hladilniku in ti preprečuje seganje po hrani.
Predlagam, da se tudi ti pozanimaš, če imate kje v bližini v ZD Šolo hujšanja. Začela se bo spet konec septembra in spet bo trajala 3 mesece.
Za začetek pa mi daj svoj Email naslov. Ti bom dala osnovne napotke, tako da boš lahko takoj začela. Ne gre za diete ampak za popolnoma spremenjen režim prehranjevanja in življenja.
LP,Kaja
Sašo, tvoja metoda mi je všeč, ker dopušča tudi pregrešitve. Nekaj takega sem tudi sama planirala. Spremeniti prehrano na ta način, da tisto, kar mi je dobro bo bolj za nagrado za uspeh. Tudi glede telovadbe in s tem boljšega počutja se strinjam. Ne motijo me tolko moji kilogrami kot to, da sem cela trda in negibčna in nimam energije in elana.
Kaja ne privlači me misel, da bi šla v šolo hujšanja. Mogoče ravno zaradi tega, kot sama praviš, da te je sramota pri tehtanju, če nisi shujšal in nisi tako močan karakter, kot so bili drugi. Sej ne vem, če spet ne iščem izgovore, sam rada bi bila sama tolk karakterja pa shujšala, ne pa da bi hujšala ker bi me bila sramota pred drugimi, če se ne bi držala diete tako kot vsi. Kaj pa vem, mogoče je ravno to moja napaka, da ne maram, da mi kdo gleda pod prste oz.dieto (to velja tudi za vsa ostala področja pri meni, tak karakter pač).
Kriv je tvoj način življenja. Če boš uspela popolnoma spreminiti življenje,ti bo mogoče uspelo. Prvo se moraš vprašat,zakaj si toliko nedejavna ? Nato sledi sprememba življenja. Ampak to popolna sprememba. Naredi si urnik dejavnosti. Kot prvo,ne smeš se zapirat med domače stene. MOraš v družbo, pa naj bo to tek, fitnes,plavanje, karkoli,kar ti bo res v veselje. Dokler ne dobiš veselja do gibanja, bo vsaka dieta propadla. Vse je v naših glavah,malo tudi premisli,zakaj v resnici toliko ješ, te daje depresija ?
Ni problema, če nočeš v šolo. Meni pač tak način ustreza, tebi pa ne. Kot že rečeno tudi od drugih, poskusi v sebi razčistiti zakaj toliko ješ in še posebno sladkarije. Kot veš, je zasvojenost s čokolado zelo pogosta pri ženskah in to je duševna hrana.Kar pomeni, da je globoko v tebi nekaj narobe. Predvsem pa se pogovori z možem (iskreno, čeprav bo mogoče rekel, da si mu takšna všeč !) in naj ti daje moralno podporo.
Če te bo zanimalo kako spremeniti režim prehranjevanja, se mi lahko oglasiš.
LP,Kaja
Pozdravljena neznanka
Želim ti uspešno hujšanje, kot ti je že Sašo omenil imaš vse sorte pod forumu o hujšanju.Oziroma jaz nimam teh težav sem zelo zadovoljna z mojimi kili jem kar mi odgovarja in sem zadovoljna. O hujšanju pa rada ne govorim, ker namreč jaz sem imela hude težave kako se zrediti in sedaj sem srečna.
Draga neznanka želim ti, da se ti tvoje želje ispolnijo in, da imaš idealno težo tako, kot si sama želiš. Še nekaj sem pozabila napisati poznam enega znanca, ki pri 160cm ima 150kg.
KAJ BI REKLA NA TO??? On včasih pove, da se bremeni zaradi tega saj jaz nebi tako rekla, ker sem videla, da poje vse kar mu paše od dunajskih do pomfrija itd. Ko ga vidim sama razmišljam kako to roke sploh ne more dati skupaj, če se pa obračuje pa ima trebuh večji kot njegova kuhinja. Namreč je vdov ampak ko je imel še ženo je isto bil taki debelajsi. Po mojem mnenju bi jaz povedala, da je to malomarnost do sebe, ker za njega tudi vem, da se ne giba, ker ima takšno službo pa še rad spije kakšen dober kozarček potem normalno, da mora biti takšen kot je. Saj se mi smili ampak si je sa kriv. Jaz pa, ko sem bila presuha sem pa bila zaradi tega, ker življenje mi ni bilo lepo poslano in še bolezen me je tarala. Takšno je moje mnenje ti pa delaj karkoli hočeš .
L.p marelica
Pozdravljena!
Daj da še jaz pristavim svoj piskrček.
Kakor berem smo tukaj v glavnem sami neki ”shujšančki”,
np jaz moram še malo, ampak zdaj so počitnice,pa mi kakšno pivo in žurčki
ne uidejo.
No zdaj pa resno,
moje izkušnje:
1.takoj kupi tehtnico,če je še nimaš in se obvezno vsako jutro stehtaj,
težo si obvezno zapisuj
2.Svojemu telesu povej in si ponavljaj,da ga imaš rada (priporočam ti knjigo
Življenje je tvoje od pisateljice Luise Hay)
3.Ne prepovej si hrane, samo zmanjšaj zalogaje,,jej 5x na dan in
kombiniraj hrano(lahko dobiš kratko in jedernato dieto)
4.Hujšaj na dolgi rok (ne za 14 dni) ampak si vtepi v glavo, da se boš
do konca življenja kontrolirala
5.Prvih 14 dni bi bilo v redu, če si ščistiš organizem(zelenjavna juha)
6.Obvezno en dan v tednu(po 14 dneh) post:
priporočam ti ponedeljek
No zaenkrat naj bo dovolj, če te pa še kaj zanima pa se oglasi.
LP Bojana
Mihax,
seveda je kriv moj način življenja, namreč to da obožujem sladko in vse kar redi, ne prenesem pa kislih stvari pa zelenjave, pa tudi odkar pomnim, že kot otrok v osnovni šoli se nisem dosti gibala, raje sem sedela doma in čitala. Mi je to več pomenilo.
Sicer to ni v kontekstu z mojim namenom shujšati, ampak če že govorimo o tem, da moram drastično menjat svoj način življenja, se sprašujem zakaj. Mislim, ljudje smo različni. Mož ne prenese misli, da bi vzel knjigo in kaj prečital, je bolj leteči. Ista je moja sestra, obožuje hodit okoli, na plesišče v družbo, jaz pa nasprotno v tem nisem nikoli vidla nič, raje vzamem kako dobro knjigo in je to zame isto kot komu drugemo kak hobi. Tud kar se hrane tiče, se ne ravno prežeravam, moj sin poje dosti več kot jaz, res pa je da pojem jaz celo ćokolado, in če je ne pojem vsaj na par dni sem živčna, zato sem tudi rekla da sem čokoholik. Tudi teža mi ne niha ampak je skoz ista že 8 let. Imela sem dva momenta, ko sem se zredila. Pred 17 leti ko sem z možem, takratnim fantom na dopust (2 mesečni ko ni blo šole) k njemu na kmetijo in tam jedla petkrat na dan. Pač delali smo, apetit sem mela, vse je bilo super, sam ko sem na koncu stopla na vago me je kap ko sem dobila 20 kg gor pa še opazla nisem, zaradi poletnih oblek. Naslednji skok je bil po porodu. Ves tisti trebuh je zamenjal špeh. Moj problem je tudi, da sem se že iz srednje šole navadila, da ne jem zjutraj, dokler ne pride domov (ker pač ni bilo denarja za malico). Ta navada mi je ostala še sedaj. Ko pridem domov se najem. Zvečer pa občasno še kake sladkarije. Verjetno bi pomagalo že da spremenim to, sam če nisem lačna dopoldne, ko pridem domov bi pa vola pojedla.
Bojana
Tehtnico mam in tud občasno stopim nanjo, še dobro da sem še znotraj lestvice, da me še lahko stehta. Mal heca.
Tisto, da bi se morala kontrolirat celo življenje, to ni pošteno. Mislim, tu se bom mal zjokala zdej nad tem, da si vse življenje ne bi smela privoščit jesti to kar mam rada (razen kot nagrado), nekdo ki pa ma rad kislo pa lahko celo življenje je kar ma najraje. Enkrat, ko mi je sestra rekla, da kdaj mislim shujšat, sem ji rekla, naj ona neha jest salato pa začne jest svinjsko meso pa naj neha pobirat z mleka dol tisto kožico, ko se naredi ko se ga skuha pa na mesto prsi od piščanca naj je nogice, pa naj to dela par tednov, je postala kar tiho.
Ko berem tvoje pismo, sem kar mal spremenila svojo naravnanost do foruma o hujšanju. Zakaj? Zato, ker se mi zdi super ideja o spodbujanju in izmenjavanju idej, izkušenj. ŠE vedno sem pa mnenja, da tiste, ki so že suhe..oz. normalne, pravzaprav so smešne, ker bi rade imele svoj forum.
Draga NN, veliko se je že pisaolo o raznih dietah..jaz ti predlagam način prehranjevanja, kjer se ti ne bo potrebno odreči čokoladi.
Preberi si knjigo Jem, torej hujšam..avtor je Montignac.
LAhko pa si kaj prebereš na to temo že iz preteklih forumih…vpiši pod iskanje besedo hujšanje…
Če hočeš, pa mi lahko pišeš.