Kako komentirate dogodivščine okrog malega Jurija.ki ga je pred 5.leti oče ugrabil,potem ko mu je bivša žena preprečevala stike z lastnim sinom….

Predvsem ne razumem staršev, ki s svojo jezo in razočaranjem po neuspeli zvezi obremenjujejo svoje otroke (ki so v vsakem primeru že prizadeti zaradi razdora družine).
Ne razumem tudi tega, da eden od staršev prepove obiske in vsakršne druge stike drugemu … in se ne zaveda, da s tem dela le škodo svojemu otroku.

Nekateri ljudje pač mislijo, da so otroci nekakšna lastnina, s katero lahko uresničujejo svoje cilje.

Primer malega Jurija je pa res en skrajni, žalostni .. predvsem pa nepošten odnos do otroka.

Oče seveda ni naredil prav, ko ga je “ugrabil”. Ampak vprašati bi se morali, zakaj je prišlo do tega. Na tem področju sem tudi jaz doživel marsikaj, zato sem prepričan, da velik delež pri tem nosi mati, ki pa se je potem delala veliko revo. Vsi govorijo o otrokovi koristi, o skrbi za otroka, ampak kaj mu je škodovalo najbolj:

1. materini postopki, ko je brezobzirno preprečevala očetu stike z otrokom
2. ko ga je oče “ugrabil”
3. ko je policija “ugrabila” otroka
4. ko je policija vrnila otroka materi

In kaj mu bo še škodovalo:

1. ko bo mati spet uveljavljala svojo brezobzirnost in bo skušala preprečiti očetu vse
stike z otrokom
2. ko bo socialna služba to slepo podprla
3. ko bo sodišče to potrdilo

Ne morem si kaj, ampak jaz še vedno mislim, da je mati kriva vsaj 50% za nastalo situacijo.

Verjetno se marsikdo ne bo strinjal z menoj, predvsem ženske, ampak takšno je moje osebno mnenje, tudi na osnovi izkušenj.

V Nedelu sem prebrala, da je biološki oče mamin sedanji partner in da je bilo v ugrabitvi v bistvu maščevanje. Dejstvo, da pravzaprav ni oče (saj vem, da je 3 leta zanj skrbel in mu bil oče in da ima tudi iz tega naslova določene pravice…..) potrjuje da gre za ugrabitev, kajne.

Moje mnenje je vsekakor, da je treba ločitve urediti med dvema in ne z vpletanjem otrok v smislu odtujevanja, saj so potem reakcije običajno čudne in neprijetne za vse. Takšna skrajnost, odpeljati otroka od matere, pa se mi zdi ne glede na to kdo in zakaj je kriv, sila neprimerna. Če mati s takšnim človekom ni dovoljevala stikov ali pa jih je (tudi iz strahu) omejevala, je sedaj jasno, zakaj jih je. Ker ni normalen.

Vprasanje je, zakaj je do tega sploh prislo, kriva pa sta po mojem oba. To, da pa ni bioloski oce je pa zelo slab argument mame. Ker, ce ti otroka rodis se ne pomeni, da si mu tudi mati, ali oce – in ravno v tem primeru je bil bioloski oce tisti, ki ni skrbel za otroka. Kar se pa matere tice pa tudi ne vem od kje ji pravica, da otroku menja ocete, tako kot se zdi njej. Nekaj let otrok ve za oceta X, ko pa se ga navelica, se z njim spre, pa otroku ralozi, da je njegov oce pavzaprav Y. Kaj bo pa cez nekaj let??

Tu gre za enak problem kot na G8 ali nedavna incidenta v Ljubljani. Gre za nasilje. konkretno v tem primeru nad otrokom z stravi obeh staršev. Ne mama ne oče (to da mogoče ni biološki oče zame sploh ni važno) nista pomislila na otroka, ampak sta ga izrabila za medsebojne vojne. In ravno to je tisto kar me v današnji družbi najbolj skrbi: porast nestrpnosti, grobosti, nasilja.
Včasih si dam gor Lennonovo Imagine in si želim, da bi se naslednje jutro zbudila v njegovem svetu. Pa to ne gre. Nimam še mojih otrok in tudi kar slabo kaže, a se do njih sigurno ne bi obnašala tako. Pa tudi do ljudi poskušam biti kar se da strpna in spoštovat razlike med nami. Saj to je največ kar lahko naredimo, a ne?
pozdrav, Tia

Glede biološkega očeta sem napisala zgolj zato, ker vemo, da pravo to zadevo tako loči (žal, se strinjam z obema, da je odgovornost tista, ki naj bi ločevala, pa ni tako) in je zato ugrabitev lahko imenovana ugrabitev.

Vse ostalo sem pa tako in tako napisala. Vedno nastrada nedolžni – in to je otrok. Jurček je utrpel največjo izgubo in hkrati same šoke.

Pozdravljeni!
Vsak od vas ima po svoje prav. Samo, da mi resničnega ozadja
vse te žalostne zgodbe ne vemo. Vse kar “vemo” je to, kar so novinarji uspeli izbrskati in sploh ni rečeno, da je vse tako ,
kot je napisano. Morda so bile v ozadju kake psihične ali fizične težave, zaradi katerih naj bi mati preprečevala stike malega Jurija, z njegovim, recimo tedanjim, očetom. Ne zagovarjam matere.Tudi meni so grozne borbe med nekdanjima zaljubljenima(?)
zakoncema, ki jima ni problem uporabiti nedolžnega otroka, za medsebojno obračunavanje. Jure1 je napisal, kar se je morda zgodilo in kar tudi po moje to ni v redu. Samo! Lahko je samo navzven “resnica” taka, v pravi resnici pa je bil morda ravno
oče tisti, pred katerim je mati hotela zaščitiit otroka, kljub
od sodišča dovoljenim obiskom. Tega pa ne vemo!

Torej, samo ugibamo lahko, zakaj je mati onemogočala stike Jurija z očetom. Je bil res vzrok v tem, da ni bil njegov biološki oče? Ne zagovarjam ne nega ne drugega, niti obsojam. Žalostno iz vsega tega je, da kdorkoli od odraslih je kriv, najtežje posledice bo nosil deček. Vse premalo pa se tega dejstva zavedamo odrasli, ko odločamo o usodah družin oz. bivanja v družinskih skupnostih.

Ja dragi Jurij1 vprašati se je treba zakaj ? In sicer zakaj mu ni dovoljevala stikov z očetom. Tudi sama sem ločena in nisem v najboljših odnostih s svojim bivšim. In tudi sama mu omejujem stike. Zakaj? Zato ker sem sama skušala na socialni urediti te stike da bi bili ob določenih dnevih in urah, lahko tudi vikendih. To je držalo morda 14 dni, nato pa je “moj dragi” pozabil kaj smo se dogovorili in hodil otroka čakat pred šolo, iskat na igrišče, čakat pred hišo; skratka povsod kjer sva bili midve-ona, je bil tudi on. Nobena grožnja, nobena prošnja nič ne pomaga – bi mu lahko kr vrat zavila, ker vem da najbolj trpi najina hči, bolečino pa ji prizadevava oba. Morda sem najbolj kriva jaz, ker sem ji izbrala takega očeta. Žav mi je.

Tudi jaz se strinjam z Uršo.Mi poznamo zgodbo,ki so nam jo ponudili mediji.Kaj pa se je dogajalo v družini da je do tega prišlo,vedo le pri njih doma.Tudi jaz pravim,da ima otrok pravico do obeh.Ne vem pa kako bi ravnala,če bi se ločila.Verjetno bi se trudila,da otrok ne bi uporabljala za orožje v boju proti bivšemu partnerju.To je obsojanja vredno,vendar mislim,da ko se znajdemo pred problem ravnamo nagonsko.

Okoli malega Jurija se bodo zdaj pletle razlicne zgodbe, kot kaze si bosta mati in oce se naprej metala polena pod noge in eden drugega obtozevala vse na plecih 10 letnega otroka. Jurij bo prav hitro prisel v tista (pubertetniska) leta, ko se mu bo zastavljalo 100 vprasanj glede njegove identitete. Starsa bi se morala zavedati, da je sedaj zadnji vlak, da omogocijo Juriji vsaj kolikor toliko normalno nadaljnje zivljenje, pa verjetno s tako mero sovrastva in mascevanja jima to sigurno ne bo uspelo. Mislim, da sta tudi onadva potrebna ene dobre psihiatricne terapije, da bosta lahko vzpostavila en normalen cloveski odnos, ki ga bosta lahko prenasala tudi na Jurija.

Fant z očetom sedaj tako ne bo imel stikov, ker je v priporu.Potem bo obsojen in to vse skupaj trajalo kar nekaj časa. Tako se bo lahko malo umiril . Bojim se le , da mama ne bo tako prisebna in bo očeta pred otrokom vedno postavljala v slabo luč.Vsaj zdaj bi se morala vzdržati kakršnihkoli komentarjev in na otrokova vprašanja odgovarjati čimbolj nepristransko.

LP,Kaja

Zdravo

v vsej štoriji je dejstvo da bo Jurij odrastel v človeka z zelo omajanim občutkom varnosti, in vprašanje je če bo sploh lahko komu še v življenju zaupal, in če bo sposoben zgraditi z nekom kakršenkoli pristen, sproščen odnos. TO je prava tragedija, pa pustimo biološkega očeta, mater, tega in onega, to ni nič važno.

Rada bi samo odgovorila tudi tisti gospe ki pravi da z nobeno “grožnjo” ni uspela prepričati očeta svojega otroka da ga obiskuje ob določenih dnevih in urah. Zamislite se in postavite se v položaj svojega otroka in dovolite mu naj svojega otroka vidi tudi kdaj izven dogovorjenih terminov, ne rečem da je to prav za vas, za otroka zagotovo je……….Sama imam to izkušnjo, da se nikakor nisem uspela z bivšim partnerjem dogovoriti za temin, pa je ostalo na tem, da pride kadarkoli mu ustreza, in to tudi počne. Meni ni prav, vem pa da je prav to moji punčki, in se skušam temu prilagoditi. Poskušajte tudi vi “mami”, to kar jo očka povsod išče je znak da jo ima rad in izkoristite to v dobro otroka………………….

lp

Upam, da ste prav razumeli napisano, v službi na “hitrco” pišem in so stavki mal preveč pogovorno napisani………..

Jure 1, strinjam se s teboj.

Po mojem je potrebno vsak primer posebej obravnavati, v splošnem pa sem prepričan, da je zakonodaja v Sloveniji oziroma delavci socialnega skrbstva preveč naklonjeni mamicam, da se godijo velike krivice in da je to narobe. Tudi sam sem doživel to, da je mati mojega otroka poiskušala najinega otroka grdo izkoriščati za svoje sebične interese in sem samo z veliko mero diplomacije in potrpljenja in velikim mesečnim zneskom uspel doseči kolikor toliko normalne odnose.

Imam pa prijatelja, ki ima 6 let starega sina, mamica mu ga ne dovoli odpeljati niti čez dan, lahko je z njim samo v njenem stanovaju, mamica je po mojem psihično bolana, sociala pa je čisto na njeni strani, češ vemo da je bolana, vendar je tako kao za otroka najboljše. Otrok pa pri teh letih še vedno moči posteljo… in niti enkrat v 6 letih ni spal ponoči brez mamice, niti k babici ga ne pusti… No, duševna bolezen mamice seveda ni zdravniško potrjena, ampak če ena dama že pet let živi ločeno od partnerja in mu vsakič ko se vidita trobi, kdaj se bodo skupaj preselili, da so oni v resnici družina, kdaj bo že vendar pustil ono drugo in prišel nazaj, ob tem, da ji je že ničkolikokrat vse razložil, da že 5 let ne seksata, …, skratka ona ga sploh ne upošteva in ne sliši kaj ji govori……, po mojem pomeni da živi v nekem svojem svetu daleč od realnosti in daleč od zdravega okolja za svojega sinčka…

Ugrabitev je kriminal in zato ni opravičila, vendar se čisto lahko vživim v situacijo očeta od tega Jureta in si tudi predstavljam, da bi v določenih pogojih tudi sam ravnal enako, čeprav sem sicer lojalen državljan in nisem še nikoli prišel navzkriž z zakonom… Po mojem ta očka od Jurija razmišlja takole:
– mamica otroka izkorišča in mu škodi
– jaz kršim zakon, vendar hkrati delam za svojega otroka najboljše, otrok mi je svet, ni važno kako dolgo bom v zaporu, važno je da sem otroku v starosti od 6 do 10 let nudil boljše življenje, kot bi ga sinček imel v strupenem ozračju pri mamici, in sem s tem preprečil, da mamica ni iz njega naredila psihičnega invalida, sedaj pa je star 10 let in je večji in bo se bo lažje uprl

Primeri so seveda različni, pogosto so tudi ateki negativci, vendar sem prepričan, da v splošnem ata in mamica nista enakopravna in da se prevečkrat dela v škodo otrokom in očetom.

Če je res, da otroku ni biološki oče in če mu mamica tega ni povedala, to pomeni, da je mamica hud negativec. Imam premalo podatkov, na časopise se ne moreš zanest, ampak nekaj mi pravi, da je v tme primeru mamica dosti hujši negativec kot atek.

Ne da se mi na dolgo in široko razglabljati o tem. Jasno je, da je žrtev otrok. Ampak a ste videli njegovo mamo? Po mojem mora biti to ena ful žleht ženska in je imel Jurijev oče razlog, da ga je odpeljal – ne da to odobravam!

Nives, če si ti pisala o tem, da si pač sprejela nenapovedano pojavljanje očeta v dobro svojega otroka, ti lahko le čestitam.
To, kako starši manipulirajo z otrokom ob ločitvi, ga degradirajo na raven objekta, s katerim skušajo zadovoljiti svoje bolno maščevanje, pa zares obsojam! In tu zame ni nobenega opravičila; nobeno početje, ki ni nasilje ali zloraba ni opravičilo, da drugi od staršev začne ravnati podobno!
V tem konkretnem primeru se meni zdita oba iz istega testa. Mama, ki je preprečevala stike (in da zdaj pa pride z izjavo, da on ni njegov biološki oče….)in oče, ki ga ugrabi in odpelje v nek popolnoma drugačen svet.
Res pa je, da imajo ženske, ki jim je dodeljen otrok, vedno možnost ravnati razumno in v dobro otroka, tudi če je oče dejansko slab oče (ščuva otroka, ga zaslišuje o materinem življenju…skratka ga obiskuje ne zaradi njega-otroka, temveč le zaradi nagajanja bivši partnerici) in mu lahko skuša dopovedati, da oče ravna tako zaradi prizadetosti in ima še vedno možnost, da mu daje ljubezen; medtem ko oče, če je dodeljen otrok slabi materi, praktično res nima prav nobene možnosti, da bi pozitivno vplival na otroka, mu pokazal, da ga ima rad….

Navadno sodišče ureja obiske med staršem in otrokom, kateremu le ta ni bil dodeljen. Zato se mi zdi malo naivno razmišljanje, da je obiske preprečevala mama. Vsekakor je ata storil kaznivo dejanje ugrabitve. Ne predstavljam si, kako je vse to zgledalo..verjamem, da je ata lahko lepo skrbel za sina, seveda, … vendar živeli so v stalnem stresu. Eni in drugi.
Sicer pa razsoditi kdo ima večje pravice nad otrokom, je nemogoče. Sodišče se pa mora odločiti. Vendar ravnanje nekoga, ki se požvižga na vse procedure in po svoji glavi rešuje situacijo… hm… se mi zdi neodgovorno do otroka. Svoj “prav” je dosegel. Cena za “zmago” pa je previsoka.

Kakšna država. Očeta da v zapor, otroka pa psihično bolni ženski. Sodišče pa bo odločilo.(kdaj čez 5 let…) Slučajno poznam ta primer , ker poznam enega od očetovih sorodnikov. Mama je po ločitvi od Jurijevega očeta Marka Šubica skušala na vse načine Jurija prepričati da le-ta ni njegov oče, ampak je to njen sedanji mož. A prej je bilo pa vse uredu ko sta bila skupaj 3 leta. Malo morgen.
Pri tem se pa država nič ne vpraša kako lahko starši manipulirajo z otroci, ki so jim dodeljeni. Ampak meni nič, tebi nič prepove stike očeta in sina. Oče je ravnal kakor je ravnal, vendar sem prepričan ,da iz globoke očetovske ljubezni do sina in iz notranje stiske, ker bi mu rad nudil to kar mu je doslej pa mu je bilo to preprečeno. Sedaj je v priporu, njegovega sina pa sta dobila v roke mama in babica in ga bosta psihično pohabile.

Lep pozdrav