Tašča
Zdravo,
sem redna bralka tega foruma, sedaj pa bi še jaz rada slišala mnenje o določeni stvari, ki se mi dogaja.
Namreč problem mi dela partnerjeva mama, torej moja tašča. Živim pri njih v hiši, s tem da imamo ločeni gospodinjstvi. Že od nekdaj sta obadva govorila (tašča in tast) da kar sva midva skupaj kupovala, bodisi opremo za stanovanje, obleke, hrano,… , da je pač kupoval samo moj partner. Nekaj časa, bolj na začetku skupnega življenja me to sicer ni toliko motilo , sedaj ko pa sva skupaj že kar nekaj let in sem tudi sama veliko vložila v skupno stanovenje, nekaj so mi dali tudi moji starši oziroma so obema finančno pomagali, pa me te stvari motijo vedno bolj. O tem smo tudi že diskutirali, povedal jima je moj partner kako in kaj. Pri tem pa lahko rečem, da je tast zelo v redu človek, stvar je razumel, vendar tašča se obnaša še vedno tako kot da vse prispeva samo njen sin, tako tudi govori okrog sosedov, tako da sedaj posledično tudi vsi ostali tako mislijo in govorijo (vsaj slišati je tako, ker ga sprašujejo na isti način kot tašča).
S partnerjem imava tudi dva avtomobila, enega majhnega in že starejšega (tega so nama dali moji starši in je v bistvu še iz časov, ko sem hodila na faks in sem se z njim vozila da mi ni bilo treba na avtobus), za drugega večjega pa sva privarčevala sama (malo tudi na kredit, katerega plačuje vsak od naju približno polovico). In tega ta večjega sva dobila ravno včeraj. In potem ko sva ga pripeljala domov, takoj vsi okrog njega, pa koliko si dal zanga, zej maš pa res takega kot si si ga želel, itd. Na koncu mu pa še ONA čestita in reče: >Ja, da se boš srečno vozil
Drugače pa tašča dobro ve, da meni ni všeč da govori samo v ednini (ker sem pač že prej omenila, da smo o tem že diskutirali kako in kaj), ker takrat ko me dobi samo vedno vpraša v dvojini, npr. zadnjič je vprašala kdaj dobiva avto. Vedela je tudi v kateri kraj greva ponj, včeraj pa se je delala neumno in sina spraševala kam ga je šel iskat.
Res ne vem kaj naj si mislim o njej, ali so to samo starševske poteze, ali je ´žleht´ do mene in uživa, ko vidi da mi ni vseeno in me prizadene ali je ljubosumna, ker si je sin ustvaril svoje življenje. Slišala sem tudi enkrat, ko so mi pravili partnerjevi bratranci in sestrične, da me je pri njih opravljala, kakšna sem, da nisem nič samostojna, neodločna, da moram za vsako stvar vprašati njenega sina,…
Partner pa ima tudi še dva starejša brata, ki pa sta že odseljena in sta priženjena pri ženinih starših (ravno tako kot midva imajo svoja gospodinjstva).
Prosim če mi vi dragi forumovci poveste mnenja o njej in ali ji naj kaj rečem, naj bom tiho. Vem da je bolje da bi se požvižgala na te stvari, vendar sem bolj čustvena oseba in ne morem kar tako. Mislila sem da bi ji drugič ko me bo sigurno še spraševala v dvojini, rekla nazaj naj me zaradi mene ne sprašuje tako, naj raje reče kar v ednini, vendar je verjetno brez veze. Ne vem.
Zdi se mi, da sem o podobnih problemih pred tedni na forumu ze bral.
Kaj naj recem ? Pozitivno je, da tvoj partner postavlja tebe na mesto pred
svojo mamo, da se zaveda, kaksne so stvari v resnici in da te podpira. Dobro
je tudi, da je tast razumevajoc. Tasca je ocitno na nek nacin ljubosumna
nate, ker si ji “vzela sina” in potem pac reagira tako, kot si opisala. Mislim,
da to nima toliko opraviti s tabo kot osebo – verjetno bi se enako obnasala
do vsake sinove partnerke.
Iz napisanega se da razbrati, da zivita skupaj ze kar nekaj casa. Verjetno
nisi bila ves cas kar tiho in vsega tolerirala. Gotovo bos morala naceti tečo
pogovora o odnosu s tasco, saj si ne smeta dovolitim da zaradi nje trpi
vajin odnos. Najprej se vsekakor pomeni s partnerjem, potem pa seveda
tudi z njo. Ker jo poznas, lahko priblizno v naprej predvidis, kako bo reagirala,
da ne bos kasneje prevec presenecena.
Ce se bi stvari le slabsale in slabsale, bo pa gotovo treba premisliti tudi o
selitvi drugam.
Draga Sandra, nisi edina s tako taščo. Ravno takšne so prislužile sloves, da biti tašča, ni prav nič lepo. Zato je tudi toliko vicev na njihov račun. Vendar so tudi svetle izjeme, čeprav jih je malo.
Res, to debato smo že imeli. Toda v tvojem primeru sem mnenja, da s pogovorom ne boš veliko rešila ali pa celo nič. Saj si že poizkušala ne? Pa tudi če bi kaj uspela. Tašča ne bo šla sosedom razlagati, da je svojo tamlado blatila. Ne, oni bodo obdržali sliko o tebi, kakršna jim je bila vsiljena. Na to mislim, ne boš mogla vplivati. Poleg tega, veliko pove njena hinavščina, ko pred tabo govori eno, vpričo svojega sina pa drugo. Vprašanje je tudi, ali tudi o drugih stvareh (ne le o ednini) govori tvojemu možu drugače, kot tebi, ko si sama z njo.
Imam zelo podobno taščo (kar sva delala sva skupaj, pomagali so nama moji starši, njegovi skoraj nič), saj si jemlje neke zasluge, ki jih nima in jih ni imela nikoli. Skratka, precej sem se prepoznala v tvoji zgodbi. Razlika je le v tem, da mislim, da je naju rešilo to, da nismo nikoli živeli pod skupno streho. Saj je prišlo že do različnih podtikanj, katerih bi se težko ubranili, da nismo živeli drugje. Zaradi takšnih stvari pa zna
trpeti tudi zakon. Nikoli ne veš, če se ne bodo slabe stvari s strani tvoje tašče samo še stopnjevale na slabše. Saj pravijo, da če stalno ponavljaš isto laž, je na koncu že resnica. Tako se lahko spremeni pod takim vplivom oz. pritiskom, tudi tvoj mož. Takrat bo morda že prepozno, ker bo pridobila svojega sina nazaj.
Jaz sem mnenja, da bi bilo, dolgoročno gledano, za vaju bolje, da bi si poiskala stanovanje drugje. Morda boš tudi ti več vredna, ko te ne bo imela stalno pred seboj kot kost za glodanje. Seveda pa se morata odločiti o tem oba in to SAMA, sicer bo samo njega maltretirala, rezulat bo pa jalov zate.
Želim ti srečen razplet in glavo pokonci!
Važno je, da mož potegne s teboj in da se vidva razumeta. Kaj govori in misli o tebi tašča, naj ti bo deveta briga. Kaj pa govorijo sosedi, pa tudi ni pomembno. Ne vem, zakaj se tako obremenjuješ s tem. Ti in mož vesta kako in kaj, za druge pa naj ti ne bo mar. Škoda tvojih živcev. Ko boš nehala razmišljati o tem kaj drugi menijo o tebi, boš veliko lepše živela. Vsaj jaz lepše živim od tistega časa.
Tudi jaz sem se prepoznala v tej zgodbi. Reagirala pa sem malo drugače. Moja tašča je imela neka obdobja, ko naju je obravnavala oba skupaj ali pa je bil njen zlati sine vse in je vse sam financiral in naredil in kupil.. Tako kadar je imela na jedilniku ednino in me je kaj vprašala nič nisem vedela, pa če sem še tako dobro vedela, in potem je pogruntala, da če se lepo z mano pogovarja, se tudi jaz. IN kadar je vprašala kot se spodobi, sem lepo odgovorila in vse razložila, kadar pa se je nekaj izpostavljala ali delala razlike med nama (npr. a bo šel tja pa tja, a je to pa to,..) pa kot pravim, nisem nič vedela, ali pa sem rekla, da se nisva zmenila, ali da naj kar sina vpraša. Pa so se stvari precej izboljšale.
Sicer pa lepa beseda vedno lepo mesto najde, zato odsvetujem kakršnekoli konflikte (takrat se jaz ponavadi odmaknem, da nevihta mine, čeprav me stvari
grozno motijo ampak se ne da drugače – s kamnom iskro še podnetiš). Srečno.
Pozdravljena!
Tudi jaz imam občasno take probleme, ampak sem se že nahala obremenjevati, ker je bilo škoda mojih živcev za to.
Moja tašča (prav tako živimo pod isto streho), je prav tako vedno govorila v ednini.
Da si je on lepo uredil stanovanje, da ima lepi avto, da ima lepo novo omaro, da si je kupil fajn televizor….pa čeprav sva vse skupaj kupila, nekaj celo jaz sama.
Ona pa vedno da je vse on kupil, in to ravno pred ostalimi ljudmi , recimo ko smo imeli obisk, je trobila da kako si je lepo uredil stanovanje, kakšno omaro ima…
Najprej sem se zelo sekirala in obremenjevala in tudi njeu povedala, pa ji je on razložil stvari in od takrat, malo manjkrat to reče, včasih se še spozabi.
Jaz se pa tudi ne obremenjujem več, ker to škodi meni in ne njej.
Svetujem ti da jo ignoriraj in jo občasno ko bo to rekla popravi in reci na glas:
“No sva si pa lepo uredila stanovanje a ne?, Imava lep televizor kaj ne?Kako se vam zdi najina spalnica?”
Počasi bo skapirala in nehala z svojimi forami, ker saj veš tašče imajo svoje sinove še vedno za male sinčke, ki so nebogljeni in snaha ne bo tako dobro skrbela zanj kot je ona.
Res ne sekiraj se in živita svoje življenje, njo pa ignoriraj in se ob vsaki pripombi nasmehni in pojdi naprej.Včasih pa jo opomni.
Haj!
Pri meni je zadevo uredil ali bolje jo ureja kar moj mož. Živim pri njih, ločeno imava gospodinjstvo in tudi oni so vedno govorili pred mano, kako si je vse uredil in kaj ima itd. Jaz pa sem se počutila kot da ne obstajam in sem odveč. Moj mož jih je večkrat popravljal, da sva midva itd. Potem sva šla na morje z mojim avtom (to je zbudilo grozno veliko komentarjev) in moj mož jim je parkrat na glas povedal, da sem to in to kupila jaz za oba.Pa ni dosti pomagalo.
Ker je vedel, da me to zelo moti, pa tudi njega je, je enkrat povedal vsem skupaj (ko smo imeli nekakšno družinsko srečanje), da je to najino stanovanje, da imava vsak svoj avto, da si kupujeva stvari skupaj, da moj denar ni avtomatično njegov in obratno in da naju tako govorjenje moti. To se je zgodilo po tem, ko sem enkrat sama ne da bi se zavedala, govorila o njegovem stanovanju. Tast je takrat rekel, da to ni bilo tako mišljeno, ampak da se to samo tako reče itd.
Mislim, da moraš pokazati, da ti to ni všeč. Vedno. In se bo mogoče izboljšalo, če ni v ozadju kakšna nora navezanost na sina, hčerko in nesprejemanju partnerja.
Karmen
Zdravo,
hvala vsem za odgovore.
Tebi Karmen moram povedati, da so pri meni tudi dejali, da se pač samo tako reče, da pa se drugače ve kako je, oziroma tašča je enkrat dejala ko sva iz trgovine pripeljala vsakdanje potrebščine za v kuhinjo (te stvari sicer plačujem jaz, vendar za oba – tako imava pač narejeno), da koliko piva je pa kupil in koliko pijače, pa sem potem jaz skočila vmes in povedala, da sva kupovala oba ne samo njen sin, nakar mi je odgovorila, da je jasno da sva oba in da ni tako mislila, da je pač samo tako rekla.
Sama pa nisem čisto prepričana, če je res tako.
Ko potem razmišljam o tem sama pri sebi, upam da jaz ne bom taka tašča, temveč boljša.
Pozdravljena Sandra
Vem kako ti je z tvojo taščo, ki sem imela jaz tudi katastrofalno bivšo taščo. Moj bivši mož je bil edinček ampak njegova mati oz moja takratna tašča ga je zapostavljala, ki ga je majhnega pustila pri očetu, ki je oče bil non stop pijan. Za mojega bivšega moža ni nihče skrbel moral je skrbeti sam zase, ker njegov oče se je podal v alkohol tako, da je kmalu hmmm kruto. Nisem tasta poznala ampak so mi govorili, da je bil njegov oče oz moj bivši tast zelo dober človek, ki je z ženo to je moja bivša tašča veliko slabih stvari doživljal z njo. Saj veš že koliko je ura, ki je lahko zapustila moža in otroka in se preselila drugemu moškemu, ki je od nje bil 30 let starejši. Z bivšim možem sva imela svojo hišo vsak dan je hodila, k nam pametovat in komando peljati. Vedno je bila proti meni me obrekovala tako, da sem bila v slabi luči ampak kaj morem saj nisem mogla hoditi od sosedov do sosedov razlagati resnico tiho sem bila in trpela. Mojega bivšega moža oz njen sin ga sploh ni marala vedno ga je zajebavala kaj boš ti pa še bi lahko naštevala itd. Takrat je mož bil mlad in tiho je bil, ki ni znal razmišljati, kot sedaj. Enkrat je prišla zvečer ob 12 uri in naenkrat začela tolčti po oknih in mi je govorila vse grde stvari, ki nebi sedaj želela razlagati vse mi je povedala, vse sem bila samo človek ne, ki sem se ob 3 uri zjutraj odpravila k moji mami mož se pa ni upal nič povedati sploh ni se potegnil zame, ker je bil mevža.Nato je moja tašča ostala sama in se je morala odseliti od tam, ki je živela takrat sem ji pa bila dobra ampak vseeno je moža pumpala proti meni. Dala sva ji eno sobo, ki je vedno neke moške vlačila v hišo takrat pa se je mož razjezil in povedal, da v hiši se ne bo zganjala kurbarija in od takrat se ga je začela bati. Enkrat me ni bilo doma in, ko sem prišla domov sem videla, da tašča je v sobi zaklenjena moža pa ni bilo doma tako, da sem ji jaz potrkala in povedala mama kaj je z vami? mi je odgovorila a je tisti marjasec še doma bila sem začudena zakaj? Mi pove, da jo je pretepu nisem mogla verjeti skregala sta se in jo je še par krat že hmmm. Pa vseeno ji nisem privoščila, ki mož je isto mene tepu pa se je ona smejala jaz sem pa čustvena in vseeno sem ji stala ob strani. Od takrat je vedno imela mene bolje rada kot sina. Saj je smešno ampak potem se je po dveh letih bivanja pri nama odselila ponovno drugemu moškemu tako, da sem brez besed.Bila je tako hudobna in nevoščljiva gledala bi, da bi človek hmm pa mu nebi pomagala.(SRAMOTA KAJ NE)? Sedaj pa imam zlato taščo, ki jo nebi zamenjala za nič na svetu, da nemorem verjeti, da še takšne dobre tašče obstajajo. Resnično me ima zelo rada gre mi tudi v trgovino čisto vse mi naredi resnično me ima, kot kraljico .Mi je tašča povedala, da je ona imela zlato taščo kako je lepo to slišiti.Resnično resnično moja taščica je super ženska bog ji naj, da živeti še mnogo let. Ja no moje zgodbe so resnično zelo dolge ampak tako nanese življenje tako, da imaš ogromno za povedati lahko bi pa že napisala o mojem življenju eno zbirko roman. Sandra tebi in Karmen in vsem ostalim ženskam želim vso srečo z taščim, da bote srečne no nisem dala noben nasvet ampak sem pisala o sebi upam, da vam bo moja zgodba zanimiva pa vso srečo. L.p..marelica.
Tudi mi (mož, dojenček in jaz) živimo s taščo pod isto streho, zraven pa je še njegov brat z ženo in tremi podivjanimi otroci. Norišnica, vam pravim. Tako živimo že pet let in po mojem bom še letos spakirala kovčke.
Svaka ni nič doma (ker on v svoji družini dela red), žena pa se kot prava južnakinja (pa drugače nimam nič proti južnim ljudem – nekateri so pravi prijatelji in kolegi) cele dneve der na otroke, taščo in še name bi se, če ji ne bi vedno servirala nazaj. Otroci so podivjani, se derejo, loputajo z vrati, štorkljajo in nasploh samo za na verigo privezat kot psa (če bi bila vzgoja boljša, bi lahko bili pravi navihanci).
Potem je tu seveda še draga tašča. Tudi ona govori samo o svojih sinovih. S tem, da je moj mož v njenih očeh 2 leti star, svak pa 4. Torej ni nič čudnega, da jima vpričo vseh ne obriše noskov (ha, ha,…). Pa šalo na stran. Moj mož po njenem sam organizira dokumente za njegovo hišo, …, njegov avto, on je šel na dopust, itd. Pa to sem nekako že prebrodla v 5 letih “rodeo kluba”, ki ga imamo v hiši. Kot mama še ne 1 leto starega dojenčka pa se moram obnašati kot levinja, ki ščiti svojega mladiča. Ves čas “rine” v otroka, kot prideva domov pravi: “O, moja ljubica je prišla domov.” ali “živjo mucka, kaj si pa danes delala,…”. Pri tem pa mene sploh ne pogleda oz. me ignorira. Pa sem ji že večkrat povedala in razložila, da me prizadene s tem, ko opazi samo svojo vnukinjo, jaz pa sem kot zrak. Po tistem me je 1 teden zafrkavala z besedo “obe” – “Kako sta danes OBE”, potem pa spet samo njena vnukinja in njena vnukinja.
Dovolila si je celo moji hčeri rečt, da ji bo ona dala sadje za jest, ker tega itak pri mamici ne dobi in ji mamica sadja noče dat. Pa kako si to sploh lahko dovoli, in to še vpričo mene?! Redno ji dajem sadje, ampak saj že vemo iz izkušenj, da otrokovo ljubezen kupuje s sadjem, pudingi, bonboni ipd.
Če ji pa kaj rečem, pa me ignorira cel teden. Zdaj, ko ji po takem dogovdku hčere več ne pripeljem v spodnje nadstropje, pa je cel ogenj v strehi (češ, zakaj sva cel dan zabite v stanovanju in da otrok rabi svež zrak. In če greva od doma – tudi za cel dan pa spet, da kaj imava toliko za okrog letat in ne morem svojo “ta zadnjo” doma imet”). Če se ne pogovarjam z njo in jo ne pogledam, pa se postavi med mano in otrokom, rine v njo,…, vpričo mene pa svojemu sinu (mojemu možu) govori in pripoveduje stvari (vaške čenče) kot da me ni zraven. Zanjo sem zrak, kadar “ne plešem po njeni glasbi”.
To je za znoret! Treba se bo odselit, vendar zaradi financ ne bo šlo tako lahko.
Kaj pravite na to?
Lep pozdrav,
Sonja