Vprašanje!

Sem mnenja, da s seksom izgubljam ljubljeno osebo. Spolnega odnosa se zelo želim, vendar se ga zaradi svojega prepričanja izogibam.

Prijateljica trdi prav nasprotno.

Zakaj tako različna razmišljanja?
Kaj menite vi o tem

Lep pozdrav Li

Li, zanimivo mnenje. Kolikor lahko recem sam, sem bolj na strani tvoje
prijateljice – dva, ki se ljubita, si seveda zazelita tudi seksa oz. do tega ponavadi
spontano pride. Do neke mere razumem zenski strah, da se pac to “ne bi
zgodilo prehitro”, vendar ne vidim utemeljenega razloga za zavlacevanje v
nedogled, ce se privlacita.

Tako obnasanje lahko partnerja kvecjemu pozene stran h kateri, kjer bi
dobil se ta del razmerja, ki ga pri tebi ne.

Premisli, najprej se pa vprasaj, zakaj tako razmisljas in cesa te je strah.
Imas morda slabe izkusnje iz preteklosti ?

Mogoče gre za versko prepričanje ali pa da ne bi imela odnosov pred poroko.Li ni točno povedala za kaj gre.Kljub temu mislim, da zaradi takšnih razlogov ni vredno izgubiti partnerja.Če se imata rada, se privlačita in si oba želita odnosov, to tudi storita.Poslušajta svoje srce in ne držita se striktno teh pravil oz. prepričanj. Glej, da ti potem ne bo žal in ti bo še bolj hudo.

Lp,Kaja

Draga Li !
Samo srce poslušaj, pa bo. Pamet imamo za matematiko, za vožnjo po cesti, za napredek v službi, da pridemo do hiše ali avta, ipd.., srce nam pa odpira pot do ljubljene osebe. Očitno ga ljubiš, očitno si ga želiš, očitno so čustva obojestranska, ne zapravi tega kar imaš, ker bo hudo.
Trenutno si še sposobna z močjo razuma kontrolirati svoja čustva. Če ga izgubiš, tega ne boš več mogla in ti tudi pamet ne bo več pomagala, da bi premagala žalost. Milijardo procentov ti zagotovim, da boš zadovoljna, če boš pustila srcu prosto pot. Šele potem boš videla, kaj pomeni sex za ljubezen. Predstavljaj si ljubezen kot kruh, brez katerega ne moremo živeti. Sex pa je nutella, ki ga dopolni in popestri, zato boš kasneje začela odkrivati tudi skrivnosti in oblike “namazov”.
En večer marmelada, drugi nutella, tretji pršut in sir, itd…v neskončnost.

P.S.
Če imaš res verske zadržke, se ne sekiraj. Tudi sam sem veren, a verujem v Boga in njegovo ljubezen. Cerkev so se izmislili ljudje, in pravila določajo ljudje.
Ti so rekli, da se ne sme do poroke. A če bi sami resnično tako mislili, nebi poročili tako ogromne horde nosečih deklet vsako leto.
Ljudje so nam dali pravila in zakone. Bog nam je dal srce, oči, ustka, roke, joškice in ritke, a misliš da zaradi tega da jih ne uporabljamo?

Ena stara slovenska poje o fantu, ki je hodil prosit za dovoljenje za ljubezen mamo, pa župnika, itd, vsi so mu jo prepovedovali, dokler ni šel pred Boga:

….šel sem pred Boga,
da mi nado da,
smem ljubit al’ ne,
smem ljubit dekle?

“Ah menda ja!”, je djal,
se nasmejal.
Saj zavolj fantov sem,
dekleta dal.

Lepo se imej in odpri pot ljubezni.

To je (kot skoraj vse v življenju) stvar prioritet. Enostavno se vprašaj, kaj ima po tvoje prednost: velika želja ali prepričanje. Nikakor se ne spusti v seks samo zato, da ti ne bi pobegnil. Seveda pa mu moraš razložiti svoje prepričanje, drugače te res ne bo mogel razumeti. Po drugi strani pa se tudi oklepati kateregakoli prepričanja, ne da bi natančno vedeli zakaj, ni nikoli dobro. Odgovor je v tebi, samo dobro si prisluhni…
Če gre za versko prepričanje, je vse skupaj odvisno od tega ali res tako čutiš, ali le verjameš, da je tako prav, ker so te tako učili. Če pa gre za moralno prepričanje, sem prepričana, da moški ne odhajajo in ne ostajajo zaradi seksa.