Prispodobe
Morda spada naslednje bolj pod Knjižne molje, pa vendar…
Pogosto se zabavam, ko z miselnim tokom potujem in slučajno, kot preblisk, najdem kako fajn prispodobo za situacije v vsakdanjem življenju.
Danes med enourno vožnjo iz službe, ko je bilo pasje vroče, z lepljivimi hlačami na sebi, s krasnim prepihom, ki je pihljal na mojo nestrpnost, sem si predstavljala kakega sopotnika, ki zoprno, čisto nič poten, zahteva, da zaprem okna.
Kaj, v taki vročini? Kako pa vzdržiš v tej sopari? Ne morem dihati.(O.K., fantazija deluje, posebno v vročinskem polsnu).
To je pa krasna prispodoba za nezdružljivost med ljudmi, sem si rekla. Bom predlagala na forumu, pa da vidimo kam nas bo odpeljalo.
Torej moj izziv: prispodobe na nezdružljivost med ljudmi.
Zanimivo.
Sam si predstavljam, da sem sopotnik v vozilu s klimo, ki jo lastnik nastavi na temperaturo 17 st.C, čeprav je zunaj 32 st.C. Piha povsod, kurja polt me obliva, oči imam vse solzne od prepiha. Za finale pa tip še prižge eno ali več cigaret, katerih dim se vali pod vetrobranskim steklom v moja “kao” zdrava pljuča.
To ni le prispodoba, to je lahko prava nočna mora.
Ali pa: pridem v “miren” hotel, kjer si želim v miru odpočiti dva do tri dni. Ob petih zjutraj dostavni kombi zbudi vso sosesko, ko pelje vzratno ob predirljivih zvočnih piskih. Nato se do sedmih zvrstijo še smetarski in drugi dostavni kamioni ter dva turistična avtobusa. Potem so na vrsti sobarice s sesalniki, ki parajo ušesa.
Da je polna turistična sezona raj za gradbince, pa tudi vemo. Tudi oni ob sedmih aktivirajo polno ekipo: gradbeni stroji, pnevmatska kladiva, rovokopači, itd.
Za popestritev dogajanja poskrbijo klimatske naprave, ki so locirane kot nalašč ob sobi, ki naj bi zagotovila mir in počitek. Vidi vrageca! Tudi jedilnica je v bližini! Horde turistov se zgrinjajo k zajtrku in mešanica glasov vseh mogočih jezikov, pomešana z žvenketom posode in jedilnega pribora, me dokončno prebudi. YES!
To je pravi počitek, balzam za dušo in ušesa!
Tako, Saša, skušamo malo poživiti tvoj izziv. Lep pozdrav, Andi
Naj nadaljujem temo. Prvi dan letovanja, se po naporni vožnji in preživetem prvem dnevu zgodaj (ob 22h) vležeš v posteljo in poskušaš zaspati. Nenadoma se pod tvojim oknom pogovarja in smeje več ljudi. Nasmehneš se tudi sam in poskušaš ponovno zaspati. Toda – glasov je čedalje več. Hrup postaja vedno glasnejš in glasnejši. Množice se zbirajo. Ugotoviš, da je ravno pod tvojo sobo diskoteka in življenje v njen se ob 23h komaj začne. Kakšen dopust lahko pričakuješ?
V mojem prejšnjem stanovanju sem imela vsako leto na 1.januarja primer nezdružljivosti. Vsi praznujemo novo leto na Silvestra, nad mano pa je živel tip, ki je bil natakar in je na Silvestra delal. Tako so imeli žurko doma vedno na 1.januarja, ravno takrat, ko sem jaz komaj čakala, da se spočijem od novoletnega praznovanja. Ker si niso dali nič dopovedati (to je bila glasba na ves glas, pa divjanje in tuljenje), sem morala vedno klicati policijo, potem je bilo pa O.K.
LP,Kaja
Zdaj imam v obdelavi knjigo Pet ur z Mariem. V neki prizor vtke stavke razlicnih ljudi – odprite no malo, tako zatohlo je. Priprite no vendar, bojim se prepiha, veste, moj ded je… samo zaradi prepiha… malo prepiha, pa je sel… kar zaprite, da, osvezilo se je ze… Odprite, ne morem dihati…
itd. Ampak avtor napravi to dosti lepse kot sem jaz poustvarila… Je prav zabavno. Ljudje pa so zbrani na nekem pogrebu in je pravzapra se vecji cirkus …
Po dolgem času grem v prestolnico na koncert. V Križanke pride legenda starih rokerjev Lou Reed. Lojz. Poslušal nekaj njegovih posnetkov. Posneto natančno. Petje razločno. Besedila, ki nekaj povejo.
Križanke so nabite. Mene sama ušesa. Koncert se začne. Bobnar udari, tla se zatresejo. Pridruži se mu basist, skoraj potres. Potem še vsi ostali. Igrajo brezhibno, ampak zakaj morajo tako naglas?! Stojimo. Od hudega me začne boleti križ. Usedem se na tla in čakam, da se ujma konča. Med morje nog, oblečenih v jeans. Blizu nobene v krilu…
Potem sem bral, da so človeka v najstniških letih zaradi različnih nagnjenj starši vodili k psihiatrom. V modi so bili elektrošoki. In on zdaj očitno obračunava s tistimi psihiatri na koncertih: Vi meni, jaz njim…
Moj ribak pa noče v vodo!!! (jaz pa sem levinja)
Morje. Prijetna, blaga sapica, ki prekinja komaj znosno vročino. Divja pesem škržatov. Nekje v senci prebiram knjigo, kar je pavza med mojim čofotanjem, med srečnim brizganjem stolpcev morja, med ogledovanjem morskega dna, med poskakovanjem, norenjem.
Blizu (kar preblizu!) pa je ribak, ki mi s kislim obrazom sporoča, da komaj čaka, da greva s plaže…
Prispodoba o človeški nezdružljivosti stanuje nekaj metrov od našega bloka. Ropotač poseduje ali si pa sposodi vso razpoložljivo mehanizacijo, s katero nam ob nedeljah in praznikih motri počitek. 7.00 zjutraj in ropotač je že na nogah.Ves čil zažene sekularko in žaga do onemoglosti.
Ko v užitku potu svojega konča eno delo, si naloži novo. Dan za dnem, leto za letom.
Še ena prispodoba:
Obdelujem svoj bio vrtiček, ob sebi glasbo, ki da pospešuje rast rastlin, nabiram koprivo, ki jo namakam nekaj dni, da že prav pošteno zaudarja, vendar je dobro gnojilo in prve dni po namakanju, tudi proti mušicam…
Veter piha, burja, če smo natančni…
No, pride soseda, s s vojo kanglico… strupa proti neki bolezni paradižnika in prične sipati to zadevo…oh ne, veter piha in ravno proti meni in mojim bio rastlincam gre vse to…..