Prevarati moža?
Poročena sem 10 let (skupaj sva z možem od 18 leta). Imava sina, dobri službi…
Razumeva se kar dobro celo zelo dobro v primerjava z osatlimi pari, ki jih poznam.
Že nekaj časa me osvaja sodelavec v službi, ki je prav tako poročen in ima otroka.
Popolnoma me je zmešal. On sicer ni nič posebnega in imava prav malo skupnega
Vendar gre za nekaj drugega. Za ta občutek da te nekdo osvaja, to spogledovanje, slučajni dotiki, dvoumne besede; vse to kar sem že v bistvo pozabla, pa je sedaj mogoče še toliko zanimivejše, slajše… Doma razmišljam o njemu (kašen bi bil sex z njim) in imam slabo vest. Ne vem kaj naj naredim. Kaj menite vi o tem?
Lep pozdrav!
Že sama si lepo napisala, da gre za ” nekaj drugega “, zaradi česar te
je sodelavec zmešal….očitno si zelo zelo želiš ponovno biti ljubljena –
očitno so stvari doma kljub dobremu razumevanju postale nekako rutinske
in zdaj, ko ti ta sodelavec s svojim osvajanjem prebuja občutke, ki si s ijih
želela, si v skušnjavi. Očitno ni najbolj važno, ali je to on, ali bi ti te občutke
povzročil kdo drug, on se je le pojavil v pravem trenutku.
Očitno o zadevi veliko razmišljaš, še več bi razmišljala (in imela najbrž še
hudo slabo vest), če bi moža dejansko prevarala. Morda se skriva prava
rešitev v poskusu vnosa več prijetnega vznemirjenja v zakon, ker potem bi
bilo pri tebi vse skoraj idealno, a ne?
Sex sam sploh ni problem, če si prepričana, da ne boš imela slabe vesti, ki bi te preganjala. Problem se pojavi, da se stvar začne ponavljati, rada preide v zaljubljenost in uide nadzoru. Posledice so lahko hude, sploh ker sta sodelavca in se na moreta izogniti drug drugemu. Tvoj dober zakon (kot praviš da je) bo pred hudo preizkušnjo.
Na tvojem mestu se nebi zapletal s sodelavcem. Tudi sam se tega striktno držim. Že brez tega je v življenju dovolj težav.
ej, poznam ta feeling. Bila sem na istem, moj šef (oz. nadrejeni) me je nevedoč čisto zmešal……..tolk sem se zaljubila vanj…pa čeprav sem imela tipa (ne moža)
Doma sem imela poden tipa. Nisva se več razumela, toda jaz sem ga imela rada…prepiri vsak dan……
pa sem si rekla, da ne bom varala…..dokler ni prišla novoletna zabava……pa sem kljub temu…….ne moreš verjeti, kakšno slabo vest sem imela, da sem prav zbolela na želodcu. Tip ni nič ugotovil. Problem je nastal, da sem ga potem spet prevarala (z drugim) in spet…….
Postane ti rutina, vedno manj se sekiraš. Taka veza propade. A ni škoda, pa tako lep zakon imaš.
Tudi jaz sem sedaj poročena, toda te napake nebom več naredila, saj imam tudi jaz lep zakon.
kaj je postalo iz mojega šefa? Od tistega dne se me je izogibal, sram ga je bilo, mene še bolj……….Hvala bogu je odšel iz službe, jaz pa tudi, drugače bi bilo grozno delat na tem del. mestu.
moj predlog: FLIRTAJ…uživaj, toda do meje….!
Po mojem mnenju ni dobro, da se z njim zapleteš, saj lahko takoj nastanejo problemi- že tako jih je dovolj.
Lahko malo nedolžno poklepetaš, se spogleduješ, več ti pa ne priporočam.
Saj tudi če bi imela kaj z njim lahko ne bi nihče izvedel, samo že slaba vest je preveč!
Kaj pa mož? Namigni pa njemu kdaj kaj o seksu. Kaj praviš?
LP
Nekaj casa sem bila odsotna, zato me je zamenjala neka druga Irena. Ker sva ocitno dve s tem vzdevkom, bom spremenila svojega v prihodnosti …
Nuša, tebi pa svetujem, da ker očitno tudi s potencialnim ljubimcem nimaš nič skupnega (in zakaj bi to skupno potem iskala v postelji), začiniš svoj nekoliko uspavani zakon! Osvajaj in zapeljuj svojega moža, privoščita si vikend brez otrok in gotovo se bo odzval…
Zanima me, če tvoj mož doma ni nič opazil. da se obnašaš malo drugače, da se mogoče bolj izzivalno oblačiš, da si odsotna v mislih..
Ko se je meni dogajalo nekaj podobnega kot tebi, je mož kar hitro opazil in moram reči, da se je zelo potrudil v smeri osvajanja. Zaradi tega sva bila zadovoljna oba, jaz in mož, manj pa osvajalec:))).
Nuša
Praviš da se z možem lepo razumeta. Kaj pa vznemirjenost, želja, da bi te poklical po telefonu in ti zašepetal kaj lepega. Kolikokrat pa ti to narediš?, Kdaj si ga presenetila s čim nenavadnim? … Če odnosa ne neguješ, s časom postane dolgočasen.
Glede na to, da imaš kot praviš dober zakon, je verjetno še čas, da spet vzbudiš tisto iskrico. Potrudi se, hkrati pa možu namigni, da ti je bilo všeč, kadar “ti je prinesel vrtnico”, te “nenapovedano odpeljal v kino”, te “strastno sredi dneva zvlekel v posteljo”…
Ko imaš enkrat družino, otroke, obveznosti, je vse drugače, kot v brezskrbnih študenstskih letih, ampak splača se potruditi (in se tudi da urediti, da si kdaj pa kdaj sam, kar je nujno potrebno). Če misliš, da ti je z možem lepo, potem se raje potrudi zbuditi pri njemu tisto, zaradi česar se boš pri njemu počutila žensko.
Pentljanje s sodelavcem pa bo za vajin zakon polom.
Špela
Zelo spolzek teren in boleč padec se ti obeta, če se ne boš zavestno distancirala. To ne pomeni, da se ga izogibaj ali, da spremeni obnašanje do njega.
Ljudje se privlačijo, to je normalno.
Ti se moraš sama pri sebi pripraviti do tega, da je distanca potrebna, da se ne poruši tisto, kar imaš (zakon). Ta se ne bo porušil ali skrhal, če boš ti trdna, sicer sledi padec, bolečina in v najboljšem primeru jo boš odnesla z brazgotino, ki te bo vedno spominjala na tvojo lahkomiselnost.
Nuša, praviš, da imata boljši zakon, kot večina drugih.A si prepričana? Lahko je lepa fasada, pa gnila notranjost,ali obratno. Najdejo se pa tudi taki, ki imajo resnično oboje super.
Morda ti drugje vidiš samo tisto, kar nekdo želi, da se vidi ali pa ne more skriti “pod preprogo”.
Moj stari oče. ki je bil zelo pameten in razgledan mož, je rekel, da zakon ubija najbolj sigurno pa počasi, DOLGČAS. Zato, ker se priplazi potiho, neopazno, zahrbtno, ko ga pa le opaziš, je pa lahko že prepozno. Takrat stori eden ali drugi napako, ki jo je kasneje težko popraviti. V tvojem primeru, ko si že ugotovila, da pri vama manjka tisto NEKAJ, imaš ti ali pa oba skupaj z možem idealno priliko, da še ujameta svoj zakonski vlak, da ne bo odpeljal. Saj samo flirtanje z nekom še ne pomeni, zakonoloma. Toda, od tu dalje je lahko že majhen korak dovolj za globok padec v prepad.
Skupaj naredita neke vste plan, kako prevetriti in obogatiti zakon, ki po desetih letih vene. Za oba mislim, da bi bilo dobro, da možu ne razlagaš o čem si razmišljala (sicer pa ne veš, če ni morda tudi on razmišljal o čem podobnem). Bistveno je, po mojem skromnem mennju, da se odkrito in pošteno pogovorita, kaj je pripeljalo do monotonije v vajinem zakonu. Povejta si, kaj pogrešata eden pri drugem, kaj si želita in če želita, da bi vajin zakon trajal, ne da bo zgolj životarjenje, se morata oba potruditi. Saj imata vendar še veliko skupnih let pred seboj.
Seveda, če je pa tudi ljubezen umrla, je pa to povsem druga stvar. To bosta ugotovila delno že s pogovorom.
Vsekakor, dobro premisli pred svojo naslednjo potezo!
TO JE TISTO, KAR VSEM DOPOVEDUJEM, DA NAJ ZE ENKRAT VERJAMEJO.
VEČINA, PRAVIM VEČINA, NE VSI. ČE NISO IZKORISTILI SVOJE MLADOSTI SE JIM DOGAJA SEDAJ. POGLEJTE TA PRIMER. KER JE ŠLA PRERANO NA SVOJE, SE JI STVARI DOGAJAJO SEDAJ IN JO MIKA. TISTI, KI SO S TO STVARJO OPRAVILI ŽE V MLADOSTI IMAJO MIR.
DRUGI PA IMAMO ZELJO PO STALNEM PARTNERJU, KER SMO “Z MENJAVANJEM…” ZE OPRAVILI PREJ.
To res ni pravilo.
Tudi sama sem s partnerjem od 17. leta, bližam se štiridesetim, možnosti je bilo kar veliko a me niso premamile, niti resno mamile. Razne krizice v zakonu, ob otrocih seveda so, toda zaenkrat so tudi hitro minile. Že ob sami misli na varanje se mi zdi, da bi bilo res škoda predvsem mojih živcev.
Morda pa tudi moj čas še pride, kaj vem, ko pa nimam tako bogatih izkušenj.
Lep pozdrav,
Blanka
A je pomembno, da imaš veliko partnerjev in da si si nekoč dal duška?
Ja je, če si pogosto za šankom in želiš “prijatlom” pripovedovati zanimive zgodbice ali če si pri frizerju, kjer dame izmenjujejo med seboj informacije o realiziranih črticah…
Drugače pa verjetno ne.
Kaj pa je pomembno?
Če si doživel globoko in čisto ljubezen!
Točno, Edi!
Mislim, da ljudje, ki imajo občutek, da so v življenju nekaj “zamudili” reagirajo tako, da kasneje lovijo neke mladostne sanje, uresničitev le-teh je pa lahko zelo boleča za sanjača in realiste okoli njega Nisem prepričana, da si vsi želimo, da bi imeli čimveč izkušenj s čimveč partnerji. Seveda, niso redki, ki razmišljajo tako.
Lepa misel: “če si doživel globoko in čisto ljubezen”.
Jaz dodajam: “si ujel svoje sanje!”
Hlastanje za nečim, česar nisi izživel? Pa ti morda lahko takole menjavanje partnerjev prinese uteho in občutek, da si “živel”? Mislim, da ne, prej spoznaš, kako plehki so ljudje in tudi sam postajaš podoben frfotajočemu metulju. Sama nisem kdovekoliko menjavala, sem pa prekinila zvezo, ki sem jo začela v najstniških letih. Pač nisva vzporedno dozorevala, da bi lahko skladno nadaljevala. Sedaj imam novega fanta, “resna zveza” in vse to, resna sreča, pa nikoli nimam občutka, da sem za kaj prikrajšana. Lepo je vreči oko na kakšno lepo mimoidoče telo, a kaj mi bo?
Ko leta tečejo in življenje postane udobno, ko smo dosegli večino tistega, kar smo si zastavili, smo dosegli srednja leta- najlepša leta.Takole plitvo osvajanje pa nas samo malo spomni, kako je bilo včasih -v rosnih letih.Seveda se ti dobro zdi, da si še na udaru in to ti dokazuje, da še nisi za odpis.Ne bo pa tako dobro, če boš v tem zamaknjenem stanju pozabila, kar si se do sedaj menda ja naučila: samo prava ljubezen velja!Če jo imaš, je nikakor ne boš zamenjala za trenutek samopotrjevanja, če je nimaš, je pa itak vseeno.
lp