pozdravljeni
če ima kdo kak majhen nasvet zame, kako naj preživim naslednja leta prosim, če mi ga napiše.
Stara bom 25 let in po naravi sem punca, ki rada vsakomur ustreže in vsakomur pomaga. Ta moja dobrota je bila največkrat tudi sirota. Kljub temu delam tako naprej.
Toda moj največji problem je moja služba. 2 leti nazaj sem dobila krasno službo v tujem podjetju kot poslovni sekretar. Kot prva zaposlena (takoj za direktorjem) sem imela zanimivo delo in zvečer sem odšla spat z željo, da se čimprej zbudim in odidem v službo. Šef mi je bil vzor in razumela sva se krasno. S časom so prišli novi sodelavci, odnosi pa so se začeli krhati takrat, ko je prišla moja sodelavka, ki naj bi vzela delček mojega natrpanega delovnika. S šefom se poznata že od prej, stara je 38 let. Začelo se je tako, da si je ustvarila svoj okoliš, nato mi je vzela skoraj vso delo (to pomeni da dela veliko nadur na pač vse “podela”). Tako se zgodi, sa včasih nimam kaj delati, ona pa jamra od dela. ŠEF PA NA VSAK NAČIN DRŽI Z NJO! Zadnje čase pa me je začel za vsak drek nadirat in prav išče napake zato da lahko pohvali sodelavko.

Ona pa je živ obup! Venomer bo poiskala tvoje šibke točke in to tudi delala! Velikokrat mi vrže slušalko dol, ko jo kličem (naprimer, če sem na poti) ali pa bere moje emaile, ali pa vse šefu zatoži, prisluškuje mojim telefonskim pogovorom, nadzira moje delo, če jo kaj vprašaš, ne dobim odgovora, kot da je preslišila…..in vsak dan znova drži šef še bolj z njo, češ da je vzorna delavka! Vedno težje mi je delati, saj težko govoriš zraven nekoga, ki vse vleče na ušesa. Sedaj je postal šef tudi tak kot ona, za vsako besedo me drka v glavo.
Sicer ima sodelavka eno stopnjo višjo izobrazbo kot jaz, toda ona je dobila že 4 povišice plače, jaz pa le eno! Zadnjič smo imeli stranke, pa me je šla vprašat, če sem že vprašala za kavo. Pa sem rekla da ne, ker imam zelo veliko zadrego, nakar jo prosim, če lahko ona, pa mi zabrusi: NE NE BOM, TO JE TAJNIŠKO DELO! ŠEF pa ji je dal prav.

SEVEDA BOSTE VSI REKLI, NAJ ZAMENJAM SLUŽBO, toda rada bi počasi mislila na porodniško in že sedaj me je strah, če zanosim, odidem na porodniško, pridem nazaj, da bom lahko samo še jokala, saj potem bo pa sploh groza in strah. KAJ BO TAKRAT Z MENOJ???? TAKO SE SEKIRAM zaradi nje, da sem že resno razmišljala o kakem strupu v kavi zanjo. Ali se mi že blede?

Vsakič, ko pridem iz dopusta imam manj dela, mi nekaj vzame. Julija grem spet, kaj me čaka potem??????

lp

Pozdravljena,

no, kaksen strup si raje izbij iz glave, raje trezno poskusaj premisliti,
kaj lahko v taki situaciji naredis. Ocitnom vsaj meni se tako zdi, je ta
tvoja starejsa sodelavka bila in je na nek nacin se ljubosumna nate, saj
se ji kako drugace posebej najbrz nisi zamerila.

Kaj je lahko vzrok ljubosumja? Lahko jih je nic koliko, ce drugega nem we
to, da si toliko in toliko let mlajsa od nje.

Da nisi slaba delavka verjamem, saj ce si delala prej v redu, ko je se ni
bilo, ne verjamem, da si se potem tako bistveno poslabsala. Cudim se sefu,
da tega sam ne opazi, saj ste vendar veliko casa skupaj vsak dan. Ocitno
je tudi zelo pod njenim vplivom, kar je zate seveda slabo.

Kaj narediti – ce zelis ostati v tej sluzbi? Po mojem najprej ne smes vec
dovoliti, da ti kdo jemlje delo, pa ti potem ocita, da dela nimas. Poskusi si
del tega dela pridobiti postopno nazaj, pa ce bo treba kdaj zaradi tega ostati
dalj v sluzbim pac bos. Poskusi se izkazati pozitivno, pa bo sef moral bolje
misliti o tebi.

Lahko se s sefom tudi pogovoris, vendar, ce se bos za to odlocila, ne naredi
tega v smislu tozarjenja zoprne kolegice, ker bi s tem zadevo najbrz le
poslabsala, ampak se z njim pomeni o delu, odgovornosti, povej, kaj si
zelis delati, da imas izkusnje, da zelis nove izzive, ker imas to sluzbo
rada. Ce je sef ta pravi sef, si bo to zapomnil, pa bodo sle stvari postopno
na bolje.

Poskusi, zgubiti nimas kaj. Samo ne spuscaj se v obrekovanja, nima smisla.

Sama imam podobno izkušnjo. Sodelavec je prišel za mano v službo in sicer najprej kot študent (takrat sva se v redu zastopila), potem pripravnik (med mojo porodniško) in ko sem se vrnila s porodniške je že baje (nepreverjeno) postal šef oz. odgovoren za delo v pisarni. V enem letu po porodniški je bilo že polno nekih nagajanj, poniževanj, sortiranja dela na način: kar njemu paše naredi on, ostalo jaz, zapiranja informacij,…In potem sem probala na razne načine, da bi šlo. Na prijazen način, ni šlo, ker te prej ali slej začne izkoriščat in porivat nekam na poden; se mu postavljat po robu in povedat kar mu gre, pa spet ne deluje, ker dobim povrnjeno v neki drugi obliko za hrbtom nazaj. Sploh ne vem več ali naj se obnašam kot njegova tajnica, pripravljena, da se tudi sprošča na meni, če je to pač njemu potrebno, ali pa, da ga ne jebem pet posto. Zadnja sankcija z njegove strani, da imamo jutri sestanek pri šefu. Bomo videli kaj bo.
Veš očitno so to taki ljudje, ki te tlačijo nekam na poden, zato, da sebe poveličujejo. Mislim, da prijazen način tukaj ne pomaga.
Za službe je pa težko. Torej ne pusti se, spusti še ti kakšno pikro nazaj tej sodelavki. Saj sploh ne vem kaj naj ti še rečem, ker sem sama v istem zosu in še sama točno ne vem kako s takimi hudiči opravit. Ne pusti se “jebat” (oprosti izrazu).

Šef odloča.

Če se je “odločil”, da mu nisi več potrebna, te bo pač zajebaval toliko časa, da se te bo znebil. Če je res, da si tako dobra itd…, potem je pač cepec, da tega ne vidi in dopušča da se to dogaja. In če je tako, mu verjetno ne boš mogla dopovedati, da je drugače.

Predlagam ti, da organiziraš odkrit pogovor s šefom in sodelavkom, kjer mirno razložiš kaj si misliš o stvari in ju prosiš, naj povesta svoji mnenji, predvsem pa naj šef pove, ali si predstavlja nadaljne sodelovanje s teboj in ali je v tem primeru pripravljen kaj spremeniti ali pa ocenjuje, da te ne potrebuje več.
Če te ne potrebuje več, se moraš posloviti od te službe.

Morda je porodniška ravno prava stvar. Poveš mu, da boš poiskušala zanosit in da boš po dveh mesecih nosečnosti odšla na bolniško (danes zdravniki preverjeno vsaki nosečnici, ki to želi, brez problema odobrijo bolniško za ves čas nosečnosti, oziroma do nastopa porodniške…). Po koncu porodniške pa se ne boš več vrnila.

Če se ne boš odločila za porodniško, pa prosi šefa, naj ti pomaga iskati novo službo. Direktorji se med seboj marsikaj zmenijo, tako da ti njegovo priporočilo lahko veliko pomaga.

Zadovoljna z odgovorom?

Meni je sodelavka odžrla delovno mesto ko sem bila na porodniški. Edino kar si želim je to, da bi se njej to isto nekoč tudi zgodilo.

Edi ima prav. Če je šef odločil, da te ne potrebuje, je to dejstvo.
Lahko storiš dvoje: popustiš in greš, ali pa se boriš za svoje delo in službo.
Sodelavka je tip človeka (močni kolerik), ki kot buldožer podirajo vse pred sabo.
Nemogoče je takega človeka demotivirati ali ustaviti. Če si vsaj malo podoben karakter, si oplela. Nosečnost je zate prva in ne daj si je vzeti. Poleg tega si boš vzela čas za razmislek, odločitev o novi karieri, morda študiju ali pa preprosto uživala materinstvo. Srečno, Andi

živjo

hvala za odgovore vsem. Povedati želim le to, da zamenjat pač ne morem trenutno, s šefom se je nemogoče pogovarjat, saj nima niti toliko časa zame, ko ga vrpašam, če grem lahko eno uro prej domov (kljub številnim naduram), problem pa je tud v tem, da iščemo novo lokacijo, ker imamo totalno prostorsko stisko. V kratkem bomo kupili lokacijo in lahko si predstavljate, kdaj bo selitev??? Verjetno takrat, ko mene ne bo. In ko bom prišla nazaj s porodniške na novo lokacijo, me po verjetno čakal stol na WCju ali še stola zame ne bo……grozen občutek

pa še daleč se bom vozila-skoraj 50 km v eno smer (sedaj se vozim 20km)

Ravno sedaj ga gledam, kako me grdo gelda, kot bi mu mamo ustrelila. Sebe imam za pridno delavko, ker bi za firmo umrla……

moje sožalje vsem istotrpečim….

JOB, spokaj pa pojdi na porodniško. ŽE v času porodniške pa išči novo službo.
Leta hitro tečejo, life pa je vsak dan težji.

Job, nujno in takoj !
Želim biti kratek, zato ti nudim brezplačen nasvet, ki ti bo spremenil življenje.
Prepričan sem, na bolje!
Prvo in nujno: izposodi si ali kupi tri ali štiri knjige in sicer:
1. Pasti globalizacije – (H.P. Martin, H. Schumann) 1996
2. Končajte v bankrotu – (S.M. Pollan, M. Levine) 1998
3. Živeti bogato – (S.M. Pollan, M. Levine) 1999
4. Iz dnevnika milijonarja… (N. Grubiša, B. Vene) 1998
Drugo in nujno: Knjige tudi preberi! Kaj se bo zgodilo?
Nikoli, res nikoli več ne boš izjavila take “bučnice”, v stilu “Umrla bi za firmo”.
Avtor 4.knjige B.Vene mi je v knjigo napisal naslednje posvetilo:
Dragi prijatelj! Vse cilje lahko dosežeš, če si to resnično želiš in seveda na
tem tudi delaš! Srečno, Boris
Več let že živim tako, kot svetujejo navedene knjige in sicer nimam višjih dohodkov kot prej, ampak enakega zaslužim v 100 urah dela mesečno, prej pa sem bil enak mazohist kot ti in z nadurami crkaval 300 ur mesečno.
Kar izračunaj: 50 km x 2 = 100 km dnevno x cca 55 SIT/ km = 5.500 SIT.
Ali ti šef povrne ta dnevni stošek, ti bo kupil nov avto, ko boš tega uničila za
vožnjo v službo? Dve uri dnevno v avtu na vožnji v službo in domov pomeni za dve uri krajši dan in izgubljena možnost, da prebereš katero od knjig, ki ti odprejo glavo in rečejo: Dost mam. Ne misli, da nakladam. Sem licencirani podjetniški svetovalec in moja ura stane 120 do 170 DEM. Ampak deset let sem si ustvarjal ime in pozicijo. Zato, ker sem bral knjige, študiral, prenašal šefa kot ti in končno tvegal in šel na svoje. To je bilo najlepše, kar sem zase in za svoje naredil.
Vem, da se boš pravilno odločila, pa če bo to DA ali NE. Srečno, Andi

vse skupaj je zajeb……ampak tako pač je…..ona ima višjo izobrazbo in seveda tudi višje delovno mesto in direktor seveda pričakuje,da ima tudi večjo odgovornost kot ti….saj te razumem,bilo je lepo,bila si sama,pridno si delala….ampak firma se kot izgleda širi….prihajajo novi sodelavci,kar pomeni da ima firma več dela dolgoročno in posledica je,da direktor išče ljudi,ki so še bolj izobraženi….kar je razumljivo……dejstvo pa je (tako si jaz mislim),da tebi ni všeč,da je direktor zaposlil še nekoga,ki je sedaj med teboj in direktorjem….torej nimaš več toliko direktnega stika z direktorjem,ker je vmes še nekdo,ampak z višjo izobrazbo kot ti…
ko gredo ženske na porodniški dopust,je vendar jasno,da mora na njeno mesto priti nekdo drug….in pokaže se lahko,da je boljši….in nihče ni tako neumen,da bi tega,ki je boljši zamenjal…..jaz npr. ga ne bi zamenjal…bi dal ženski,ki pride iz porodniškega dopusta pač drugo delo,če bi bil z novo močjo bistveno bolj zadovoljen…..
ravno tako nam ni prav,da je nek študent in pripravnik,kar naenkrat postal naš šef…..to je vendar razumljivo in smo to lahko v naprej pričakovali…saj zato se je izobraževal,prejemal verjetno tudi štipendijo….
jaz mislim,da morate vsi,ki takole jamrate,razmisliti,kaj bi storili vi,če bi bili lastniki podjetja in direktorji,koga bi kam zaposlili in zakaj…..danes ljubčki moji se je potrebno kar naprej truditi in dokazovati,predvsem pa je potrebno živeti s firmo in jo imeti rad….imeti rad,pa pomeni,želeti firmi vse najboljše,želeti firmi vse najboljše pa pomeni,da prepuščamo dela in odgovornosti sposobnejšim od nas…to pa je potrebno nesebično videti…..

Jože, mislim, da imaš verjetno firmo, da take kvaziš. Rad je treba imeti sebe, na delovnem mestu pa bodi marljiv, korekten, profesionalen! Tudi še nisem slišala, da bi kdo imel rad firmo, OK, mogoče kdo, ki je tam prebil res večino svojega življenja in jo postavljal na noge, ampak takole…
Job, ti imej v prvi vrst rada sebe! Jaz na srečo kaj takega še nisem doživela, sem pa slišala za nekaj podobnega. Imaš ženske, ki niso toliko profesionalke na delovnem mestu kot pri obračanju moških šefov okoli mezinca. Poskušaj si najti drugo službo, dokler pa si tu, se skušaj iz neprijetnih izkušenj kaj naučiti.

Se absolutno strinjam z Jožetom.
Delovna mesta so sicer različna, vendar če imaš rad firmo, če čutiš z njo, če si iskreno želiš, da bi firma napredovala, potem je delati užitek, odnosi so boljši in boljši je tudi rezultat tvojega dela.

Če gledaš samo svojo rit, te šef prej ko slej pogrunta, sodelavci te tudi ne marajo če ne narediš kdaj kaj namesto njih, itd…

Andi, hvala za podatek glede potnih stroškov. Meni namreč, ki se trenutno še vozim 1 uro v eno stran, plačajo le 18 sit na km.
Sedaj pa mi celo ponujajo manjšo plačo… za drugo lokacijo dela =150.000, vendar “all inclusive”..torej nadure ne bodo plačane.

Job-ka, tebi pa podobno kot moji predhodniki.. odločili so se, da te izločijo in to bodo speljali do konca. ČE bi imel šef interes odnose s teboj izboljšati, če je seveda pravi šef, bi to že storil. Očitno pa je, da se je že odločil. Kaj ima sodelavka pri tem in kaj ima šef, pa verjetno ne boš izvedela. Sicer bi bilo smiselno sprožiti en tak razgovor, vendar jaz ti predlagam, da ni zraven sodelavke in vprašaš šefa direktno, kaj se dogaja…bo že našel čas.
Srečno.

Bravo Andi. Točno to sem hotela sama povedati, pa sem k sreči prebrala tvoje pisanje. Tudi sama imam podobne izkušnje in lahko rečem, da sem se v slabega pol leta rešila grozne službe (v kateri sem prej tarnala več let), zdaj pa že tri leta uspešno porodajam svoje znanje. Ni lepšega!

Punca, pamet v roke, reci jim hvala za izkušnjo, pa gremo dalje! Razen, če rajši trpiš in tarnaš, razmisli kaj je več vredno!

Mislim, da splošna kolektivna pogodba odreja, da je ta znesek NAJMANJ 60% ustreznega stroška avtobusnega prevoza na relaciji, oziroma 1/3 kilometrine, če avtobus na tej relaciji ne vozi.

Nadalje pa imajo lahko podjetja v splošnih aktih opredeljeno tudi drugače (več) in če je podjetje bogato, se lahko odloči, da bo plačevalo celo kilometrino (cca 55 SIT), ali pa celo več od tega, vendar v tem primeru razlika nad kilometrino zapade v boniteto.

Poznam pa tudi podjetje, kjer se delavci ob zaposlitvi pismeno in na docela zakonit način odpovejo temu, da bi dobivali povrnjene te stroške.

Oprosti, ampak res se ti blede, če resno razmišljaš o tem, da bi jo zastrupila.
Dejstvo je, da se greste igro kdo bo zmagal. Tu ni več vprašanje kaj je mogoče napraviti, ker ste očitno šli predaleč. Dvomim, da samo sodelavka tebi nagaja, ti pa njej ne.
Torej ona tebi, ti njej in kdo je začel, je težko dokazati. Tebi se zdi, da je ona, morda se pa njej zdi, da si ti. Tu bo težko kaj rešiti. Pa še nekaj. Očitno je, da je to že mala psihološka vojna in tudi precej nevarna, saj verjamem, da o tem razmišljaš, ko si že daleč od službe, ko si na kaki zabavi, ti roji po glavi samo to, kako bi jo premagala. To ti bo načelo živce. V čem pa je stvar?
To, da so se stvari spremenile in da nimaš več svoje pozicije. In pri tem,da bi pridobila podporo šefa, nimaš kaj dosti šans. Žal mi je, da je tako, vendar se boš morala s tem sprijazniti. NE sprašuj se ali je to prav ali ne. V takih igrah, ni pravice in niti zmagovalca, pa čeprav zgleda, kot da zmaguje ona. In to te žre, ne?
Obsedenost, da bi jo premagala, pa verjetno poslabšuje tvojo zbranost.
Poskrbi zase, preusmeri pozornost k sebi, ne več k njej in se bo že zapletla v svoje lastne pasti, vendar ti ne smeš več sodelovati.