S tem vprašanjem ne mislim, da napišete svoj naslov, le da opišete svojo okolico kjer živite. Kaj si mislite o svojih sosedih.

Najbolj pa me zanima, če kdo živi v Novih Fužinah, na Chengdujski. Tja se selim jeseni, okolice pa niti ne poznam tako dobro. Všeč mi je samo tisti konec v tem naselju (drugam ne bi šla), ker se mi zdi, da je tam še najbolj normalno.

Jst sem doma pa na Brdu v Ljubljani. Okolica je zame super, ker je kot na kmetih, kjer sem preživela otroštvo in del mladosti. Zraven imamo dom sa ostarele, kjer se da lepo fino sprehajat z otroci, zraven imamo Lesnino, kjer se da ob nedeljah fino rolat, nad hišo imamo gozd, kjer se da fino sprehajat. Skratka super okolica, ki je bi menjala.

Ž
Jaz sem pa doma tam, kjer sonce bolj toplo greje in kjer sta doma pršut in teran ter dobri ljudje. Pa tudi ne bi menjal.
P

Jaz sem pa doma med hribi in gozdovi.

Jaz sem v Novih Jaršah, najemniško stanovanjce (bolj kokošnjak) s stenami iz stiropora, okolje je prijetno, ker lahko na Žalah opazuješ zanimive nagrobnike in razne rože in druge domislice, okoli pokopališča pa je kar nekaj še bolj prijetnih peš poti, po katerih lahko spešiš tudi do športnega drnca. Sem pa v naselju, kjer živijo večinoma starejši, ki se zgražajo in zdirajo nad otroki, ki jih je že tako malo. Več ali manj je blaženi mir ali prisiljena tišina, kakor za koga – z izjemo mojih neposrednih sosedov. Okno pa imam obrnjeno na dvorišče neke kmetije, ujete med bloke. Tako da muh je tudi dovolj, sliši se tudi traktor, a vem, kdaj je pomlad.

Jaz pa sem tam, kjer je običajno prijetno, včeraj pa mi je toča dodobra stolkla avto in sem zato danes malo manj srečna kot ponavadi. Sicer pa – dokler imamo glavo celo, bomo preživeli tudi nekaj materialne škode. In sploh – danes je nov dan…
Špela

Od lani živim v bloku, se počasi privajam na utesnjenost, razgled pa je čudovit – moje ljube Kamniške Alpe, kamor se odpravim to utesnjenost odpravljat! O svojem sosedu modelarju sem tudi že eno rekla, drugače pa imamo v bloku relativen mir, ker smo malo umaknjeni od vrveža in lokalov.

Oh, kako ti zavidam! Tudi mene vse bolj vleče k soncu, morju …

Jaz tud sm pr teranu doma…trenutno ravno ne…ker sem za Bežigradom.

Ž
Ma me prav zanima, če bi za Bežigradom tudi rastle trte. Ni kaj, življenje je en sam kompromis. Če hočeš živeti v metropoli, se moraš pač odreči marsičemu. Jaz imam pri hiši pod latnikom veliko kamnito mizo, tja si prinesem PC in lepo v miru surfam po netu. Pa mi je duša prav židane volje.
P

Kljub temu, da sem se pred dvemi leti preselila v LJ, pa se še vedno vračam vsak vikend domov k staršem tja po Snežnik. Koliko vas je tistih, ki ste zapustili rodni kraj? Vas daje kaj domotožje? Mene niti ne daje, ker se tudi tukaj v LJ počutim dobro in mi je družina v veliko oporo.

Jaz sem zapustila rodno Ljubljano in mi tudi ni žal.Tukaj je večji mir in ni take “gužve” kot v LJ.
Pogrešam pa trgovine ( kako žensko ) in popoldanske nakupe,pa kakšen kino bi se tudi našel in seveda športne dvorane.
Saj se lahko odpeljem v Lj. tudi popoldne,ampak to ni to.

Moj ljubi domek pa je v prekmurski ravnici, točneje prekmurski prestolnici. Krasna, še precej ohranjena narava, zdravilišča in toplice vse naokrog, gorički hribčki, bograč in gibance. Živim v hiši na robu mesta, ker je bil do pred kratkim prekrasen mir, zdaj pa so nas zafurali z železnico. Kljub temu nas še vedno razveseljuje ptičje petje in tudi akacije dišijo še vedno enako. Ljubi domek ne bi zapustila, občasno pa rada pobrišem na gorenjko in primorsko, pa tudi večjih mest se ne branim obiskati.

Pa šteje, če hraniš teran v kleti bloka?

🙂 Pri meni se vedno najde kakšen kozarček žlahtne črnine.

Ž
Ja, seveda šteje. Samo v kleti pa latnika ni, saj veš, vino je najboljše pod latnikom.
P

Se opravičujem, ampak kaj je to latnik? (sem ljubljančanka)

Ž
Sem se že spraševal, če prav vsi vedo, kaj je to latnik. To je trta pred hišo, nad delom dvorišča rcimo, nad vhodom v hišo ponavadi. Služi za senco, grozdje z nje pa je običajno za jesti in ne za vino. Pod latnikom stoji miza ( kamnita ) in ponavadi še vodnjak.
P

Jaz sem iz rodnega kraja šla živet v Ljubljano, vendar sem se čez nekaj let premislila. Tako, da sem ponovno v rodnem kraju…tam kjer sem živela celo življenje in tudi upam, da ostanem.
Za zabavo in ostalo je tukaj poskrbljeno, če me pa zamikajo trgovine, se lahko odpeljem v Ljubljano, Italijo ali pa Avstrijo.

Jaz sem pa v okolici Kranja, kjer je krasno, tudi sosedi so super, le da je za moj okus majčken preveč klancev.”Izviram” namreč iz dela Prekmurja, kjer je največji hrib buča. Tukaj pa, kamorkoli se obrneš, greš gor ali pa dol, tako da sem naprimer na rolerjih “smrtno nevarna” za okolico :). Sicer je pa v redu.

Bežigrad je veliki začasni kompromis…vračam se pa vsak teden domov, na Kr’s.