Najprej vsi lepo pozdravljeni.
Rada bi vas vprašala za mnenje za zadevo, o kateri se ne upam z nobeno prijateljico pogovarjati, ker bi se jim verjetno zasmilila, tega pa nočem.
Gre za to, da s fantom živiva 1 leto skupaj, prej pa sva hodila 5 let, vendar sva se videvala samo ob sobotah. Zmeraj je imel polno dela, časa za naju pa skoraj ne. Po naravi sem zelo prilagodljiva, včasih pa tudi meni zavre. Dela od 7h zjutraj pa do 21h zvečer. Nato ima še polno opravkov tja do 23h zvečer. Nekega dne me je poklical ob 18h in rekel, da pride kmalu. Prišel pa je ob polnoči.
Bila sem objokana, ko je prišel domov in se ni bil pripravljen opravičiti, ampak je rekel, “če ti ni kaj prav, so tam vrata in pojdi”.
To me je tako prizadelo, ker ni bil pripravljen rešiti problema.
Kaj menite vi, koliko je priporočljivo, da sta partnerja na dan skupaj in kaj menite na te njegove (po moje grozne besede).

Besede so bile jasne, samo ti nočeš videti teh vrat, ki ti jih je pokazal. Kaj še delaš skupaj z njim? Kaj ti on sploh lahko nudi? Kakšno je sploh vajino razmerje, če živi samo v praznih obljubah, v realnem času pa ne?

Ne misli, da ne razumem, kaj je natrpan urnik. So dnevi, ko tudi jaz svojega parnterja komaj kaj vidim ali ko se utrujen zruši v posteljo. A večkrat črta s programa kakšno obveznost, da sva potem skupaj. Ne počutim se zanemarjene in vedno si utrgava dovolj časa drug za drugega, zlasti pa za pogovor in dotike. Res, včasih zamudi. A sedaj ve, da je boljše, da me pokliče po telefonu in mi to pove, saj me potem ne skrbi. Seveda se mi za vsako zamudo opraviči. Tvoj fant očitno v razmerje ni pripravljen vlagati svojega časa, torej tudi svojega truda ne. Ne kaže niti zmožnosti za pogovor.

Boleče ti je pomisliti na to, da bi se ločila od njega, ker si vanj zaljubljena. Njemu pa ni boleče izreči tako krutih besed in se igrati s tabo, ker pač ne čuti tako. Si njegova zasebna gospodinja. Ker razmerje ni poglobljeno (trenutno ti veslaš za oba), ga je bolje prekiniti. Svoja čustva lahko pokloniš tudi komu, ki jih bo znal vračati. Ali pa? Ali pa se boš nekega dne prebudila in si rekla, da si z njim, tem popolnim tujcem, zapravila vrsto let…

Draga Sabina, če si kaj prebirala pošto na forumu za mlade, si gotovo zasledila zadevo z naslovom Ženske ali vas nepozornost partnerja lahko vrže… Preberi si kaj se je zgodilo moškemu, ki je ženi nudil vse razen pozornosti in primerjaj s svojo situacijo.

Dejstvo je, da ti ne bo nihče svetoval, da ostani v tej zvezi in trpi, ker to enostavno ni vredno. Dokler sta še na nivoju fant-dekle, pa je situacija že takšna kot v kakšnem zakonu po dolgih letih, nimaš kaj razmišljati: spokaj skozi tista vrata, ki ti jih kaže in se ne oziraj. Če si že zdaj nesrečna, se zavedaj, da bo samo še slabše. Ženske smo pogosto tako trapaste, da razmišljamo v stilu: no, saj je res fejst fant, samo določene napake ima, ampak ko bova poročena, bo vse bolje…

NIČ NE BO BOLJE!

Ne zanašaj se na to, ker lahko na številnih primerih iz svoje okolice vidiš, da nikoli ni bolje, ampak kvečjemu slabše.

Poišči si moškega, ki te bo vreden. Veliko sreče ti želim!

Draga Sabina

Strinjam se z Ireno in Mojco. Z vajinim razmerjem je nekaj hudo narobe in dejstvo je, da gredo stvari vedno le še navzdol. Ko te nekaj moti, te ta stvar moti čez leta še bolj. Ne čakaj. Za enkrat nimaš otrok in imaš še čas, da na novo zakoličiš svoje življenje. Ne bo lahko, ker ga imaš očitno rada, vendar poskusi reagirati razumsko, saj ti je dal jasno vedeti, kaj mu pomeniš.

Špela

Najlepša hvala za vaša mnenja, vendar je tako, da sva imela tudi že otroka, pa sva ga izgubila, sedaj pa zdravniki pravijo, da bi mogla čimprej spet načtovati.
Si predstavljate: na eni strani si iz vsega srca želim otroka, po drugi strani pa vem, da nisva za skupaj in da morava narazen…

hay,

sem bla na istem, 5 let dva hodila, pol pa skupaj živela. Za vikende je vedno imel “neko delo”, ki ga ni mogel narediti med tednom. Prilagajala sem se in še in še…..

Nato sem končala študij in sva živela skupaj. Ista pesem. Ob 2 ni prišel iz službe, ampak ob 3 ali 4 ali petih. ko sem bila jaz doma, ga ni bilo, ko pa sem jaz bila v službi, je bil pogosto doma, ker je “rabil nekaj časa zase”.

Zdržala sem 2 leti, pol sem ga pa ven vrgla. Iz izkušenj potem ti znam povedati da je stvar taka: Če tvoj fant sedaj ne zna biti s tabo, če noče biti oziroma če je zelo malo časa s tabo, ker mu je vse ostalo bolj važno, kot ti, po tako ostali vse življenje. In kaj je najhujše! Tudi pri otrocih bo tako: Sama boš sedela z njimi doma, se igrala in jih ven vozila, on pa bo samo okoli govoril, kako ima lepega sina ali pridno hči.

5 let je dolga doba, toda pusti ga! VERJEMI! IZ IZKUŠENJ! NIKOLI NE BO IMEL ZATE ČASA!

lp nataša

Draga Sabina.
Iz lastnih izkušenj ti lahko povem samo eno: če bi bila sama tvojih let, bi verjetno takoj pobrala šila in kopita in začela iskati tisto, kar pogrešam. Sama sem se leta in leta trapila in prepričevala, da so vsa razmerja skorajda enaka, da vse ženske doživljamo iste stvari, smo osamljene, zapuščene in zanemarjane. Pa to ne drži. Obstajajo zelo srečna razmerja in vsak od nas si lahko enega ustvari. Samo oči je treba pravi čas odpreti in se ozreti naokrog in narediti usoden korak. Otroka si lahko priskrbiš pravi čas, takrat, ko boš imela partnerja, ki bo zate in za vajinega otroka imel čas, pa četudi malo. Važno je, da ga bo želel prebiti z vama. Lahko ti povem, da se vsi čez leta spremenimo, in če sama opažaš, da si že sedaj osamljena in ne dobiš tistega kar želiš, zakaj sploh vztrajati.
Lep pozdrav.

Še zmeraj si nekako zatiskam oči, saj si mislim, ko bo videl vaše odgovore, se bo mogoče zamislil.
Še to: že nekajkrat sem mu rekla, da me verjetno nima rad, ker se mu ne zdi vredno potruditi se kdaj tudi za najno zvezo.
Odgovoril je(po dolgem prepiru),da če bi mu bilo vseeno zame, bi me že zdavnaj pustil (oz.z drugimi besedami:da bi me vrgel skozi okno). To ni bila ravno ljubezenska izjava, ali pač??

Spoštovana Sabina!

Že vse moje predhodnice so ti napisale v bistvu isto, kar bi ti svetovala tudi jaz. Ne morem pa se upreti, da dodam nekaj še jaz.

Včasih je bila navada, da so mladi fantje darovali svoji deklici rožice. Zato so starejši moški take prilike prilagodili v hudomušen izrek: rože rožici, škatlo škatli. Upam, da ti to veliko pove. Z leti LAHKO romantika počasi uvene ali pa vsaj malo obledi. Večina nas je bila (se motim?) v začetni zaljubljnosti zelo romantičnih, eni bolj eni manj. Vse je bilo nekako rožnato, velikokrat določenih lastnosti nismo videli, ali zaradi zaslepljenosti ali idealiziranja izbranca ali pač preprosto, nismo polagali prevelike pozornosti določenim lastnostim. Ko se taka veza spremeni v skupno življenje, pa lahko nastanejo problemi. Svojega idealnega partnerja imaš naenkrat možnost videti v drugačnih situacijah, njegovo reagiranje pa je lahko drugačno od pričakovanega. Če se s tem soočiš šele po skupnem bivanju (v skupnosti – zakonski ali ne), je lahko to veliko razočaranje, s katerim se drugi partner morda ne more nikoli sprijazniti. Pride do ločitev (zaradi nekompatibilnih značajev?), v kateri sta oba poraženca, da pa ne govorim o nedolžnih udeležencih, otrocih.

Praviš, da se ti mudi za otroka. To te razumem. Vendar ne “podarjaj” otroku očeta, za katerega že sedaj dvomiš, ali bo sploh dober mož! Ne hodi v trajno zvezo z nekom, o katerem imaš že sedaj take pomisleke. To bi pomenilo, da z odprtimi očmi drviš v nesrečo, morda pa potegneš v to še svoje nič krivo dete. Razmisli!! Morada te že za naslednjim ovinkom čaka moški, ki bo tvoja “duša dvojčica”, ki bo tebi dober mož in otroku dober oče.
Idealnega partnerja ta svet res ne premore. Vendar je lahko nekdo zate idealen, za nekoga drugega pa živa katastrofa od človeka.

P.s.: Strašno me prizadenejo izjave moža ali žene, ki hoče z otrokom (ali prvim ali morda še enim) rešiti zakon. Najbolj krivično je do tega “božčka”, ki naj bi bil neke vrste mirovni posrednik. Če dva odrasla človeka, nista sposobna rešiti prepadov med njima, jih tudi nedolžno dete ne bo! Kvečjemu, še eden, ki bo skoraj sigurno otrok razvezanih staršev. Seveda pa včasih taki manevri tudi rodijo pozitivne sadove, vendar so zelo zelo redki.

Odločila se boš sama. Vsekakor dobro premisli vse ZA in vse PROTI. Ker si pa nas vprašala za nasvet, smo ti ga pač dali takšenega, ki ti morda ne bo všeč. Kakorkoli, čez leta se boš moda spomnila na te poste ali zelo srečna ali pa zelo nesrečna.

Draga Sabina!
Šele, ko sem oddadla svoje mnenje sem videla tole tvoje zadnje pisanje.

Če bi še to videla, bi ti že prej rekla naravnost:
punca glavo pokonci, na levo krog, pa naravnost čez vrat ven,
pa brez loputanja vrat (to delajo samo v filmih). Naj se potrudi, pa naj jih sam zapre. Ti pa zapri to poglavje, pojdi v družbo, bodi vesela, da si se rešila takega egoista, ki ve samo kaj je egoistična ljubezen. Vprašanje, če je sploh sposoben imeti koga brezpogojno rad, morda tudi sebe ne. Če te že sedaj meče čez vrata, ko te naj bi ljubil, ja kaj pa lahko pričakuješ od njega, če se ohladi? Batine? Poraja se mi resen dvom, če ta človek ne bi bil sposoben tudi udariti tebe ali otroka, ko mu ne bo kaj po volji.

Po drugi strani mu pa bodi hvaležna, da je svojo grobo stran pokazal že sedaj, ko še imaš možnost za “nebolečo” odločitev.

Draga Sabina,
če ti je ostalo količkaj preudarnosti in odgovornosti do svojih potomcev, jih zdaj ne boš načrtovala in boš uporabljala kontracepcijo. Ne vem, kako razmišljaš – morda bi rada otroka, da bi se razblinila bolečina in žalost ob izgubi prejšnjega, morda bi rada otroka, ker si tako sama ali pa bi ga rada, da bi bil mož zaradi njega več doma. Vsi ti razlogi so popolnoma nesmiselni. Zaradi tega se ljudje NAJ NE BI odločali za otroke, se pa to še vedno pogosto dogaja. In kar kmalu sledi ločitev, otrok pa ima seveda hudo travmo. Počakaj lepo, da boš v urejenem razmerju, kjer bo želja po otroku skupna, ljubezen pa ne bo zamenjana s praznimi, ničnimi besedami in dolgimi urami samote ter zaničujočim posmehovanjem, kje so vrata. Da pa bi si kmalu ustvarila poglobljeno in toplejše razmerje, kakršnega si vredna, bo najprej treba ukrepati pri tem zdaj. Glede na tvoj položaj je do otroka še dolga pot, če hočeš biti srečna.

Draga Sabina!
Tri milijarde osamljenih moških je na svetu. Zakaj bi morala životariti ob fantu, ki o sebi meni, da je center sveta. Ob tvojem opisu pomislim na tipa, ki ne loči ženske od preproge: če obrnem na hec – razlike ni. Če jo prvič dobro položiš, jo lahko teptaš celo življenje… Nikar!
Če ti je pokazal vrata, ti je nakazal smer in rešitev. Pet let je malo v primerjavi z životarjenjem naslednjih 20, 30, 40 let. Tip, ki dela ali pa se dela da dela 12 ur dnevno, bo “malo morgen” skrben oče otrokom (če jih bosta imela).
Da skrajšam, nekaj odličnih odgovorov si že dobila, to je za posladek.
Kar pokaži te odgovore možu, pa opazuj reakcijo. Srečno, Andi

Še nekaj Sabina, ti moram povedati. Glede tega, da bo tvoj “dragi” videl tele naše pogovore in se zamislil. Tudi moj soprog jih je videl, se zamislil, bil en teden drug človek, sedaj, po dveh ali treh tednih pa je spet enako. Še en dokaz “proti”. Torej … vključi dolge luči in 60 na uro proti lepši bodočnosti. Pozabi na zavore, ker boš ostala osamljena in mogoče še maltretirana celo življenje. Kaj te pa sploh še veže na to razmerje? Lep pozdrav.

Tudi moje mnenje je enako vsem že napisanim. Vprašanje je le, kdaj boš TI sama to videla, kar vidimo drugi. Nam je lažje, ker nismo čustveno vpleteni v tvojo situacijo. Upam (za tvoje dobro), da bo pri tebi “pamet premagala srce” (kar seveda ni zmeraj dobro, v tem primeru pa vsekakor je).
Kot lahko razberem iz tvojih odgovorov, se še vedno slepiš…. Ne bo se spremenil zaradi tebe. Človek se lahko spremeni le, če sam tako hoče, njemu pa je očitno všeč, da je tako kot je. Dela tako, da je njemu dobro – naredi tudi TI tako.
Pozdrav