problemi doma
ojla!stara sem 16. in pol let.hodim v srednjo šolo,program trgovec.pred enim letom sem spoznala fanta,star je 26.moji problemi so se začeli po 2-3 mescih,ko sva se spoznala.mama me je začela zmerjati za kurbo,prasico,itd.ta fant ima otroka starega 6.let,z nezakonsko žensko.skupaj sta živela skoraj6.let,fant mi je rekel da sem jaz glavni vzrok da sta šla z nezakonsko žensko narazen.potem se nisva videla 1.mesec,ker sem bila jaz na počitnicah.potem sem imela 25.9.2000 rojstni dan in mi je čestital,pokazal mi je slike od svoje bodoče žene.to me je zelo prizadelo,doživela sem zelo velik šok.potem se je poročil konec 10.meseca.večkrat me je poklical in sva skupaj šla ven.takrat sem spoznala da ga imam rada,da ne morem živeti brez njega.potem mi je uspelo ga ločit od žene.šla sta narazen in tako sva zdaj skupaj.staršem sem se postavila po robu,večkrat sem bila tepena od mama,ko je pa oče izvedel za njega me je pretepel z metlo.velikokrat sem bila na socialnem,vendar niso nič ukrepali,vedno so se potegnali za mamo.parkrat sem zbežala od doma,dvakrat pa sem šla pa me ni bilo 4-5 dni.policija me je iskala,kriminalisti,prijatelji,prijatelji.moje otroštvo je bilo zelo lepo dokler nisem dobila brata,to je bilo leta 1994.od takrat sem jaz višek.obrnala sem se na vas mogoče mi boste pomagali,mama me hoče dat v popravni dom,samo da bi me ločila od fanta.pomagajte če lahko! HVALA
Mislim, da ti ni lahko v tvoji koži, po drugi strani, pa tudi tvojim staršem ni najlažje. Verjetno si mnenja, da se je cel svet zarotil proti tebi in da te nihče (razen fanta) nima rad. Ni res! Tvoji starši te imajo radi, vendar jih “problemi” (skrb in negotovost, kaj bo s teboj), ki jih imajo s teboj, vodijo v prepire in nesporazume.
Tvoje druženje s poročenim moškim (in očetom 6-letnika), zagotovo ni primerno tvojim letom, prav tako tudi ne tvoja samohvala “da si ga uspela ločiti od žene”. Postavi se v kožo njegove žene (in otroka)! In zakaj se je potem poročil, če te ima takooooo rad??
Moje mnenje je, da želiš s svojo (letom neprimerno) zvezo “dokazati” staršem, da si samostojna in odrasla, da se nimajo pravice vmešavati v tvoje življenje in konec koncev si sedaj končno v centru pozornosti TI in ne tvoj bratec.
Punca pamet v roke! Tvoja edina skrb v tem trenutku naj ti bo šola in dokončanje le te. Zabavaj se z vrstniki in malo starejšimi od tebe, čez nekaj let, pa, če te bodo še vedno mikali starejši moški, še vseeno lahko uživaš in počneš kar ti pride na pamet.
Ne podpiram nasilja v družini in sem mnenja, da se vsak problem lahko reši na miren način s pogovorom. Mislim, da je pogovor tisto, kar v vaši družini manjka.
Tudi jaz se strinjam z mijo. Azra povedala pa ti bom iz svojih izkušenj podoben problem. Stara sem bila 16 in se zaljubila v malo starejšega fanta – tukaj je bilo vse OK dokler mi ni stopil na pot 27 letni moški, jaz sem bila takra stara 18 – zadnji letnik SŠ. Bil je že poročen in ločen, imel dva otroka z različnima ženskama….Na začetku me je vozil vse povsod, meni se je to zelo dopadlo, bila sem marsikje….doma so mi nasprotovali, v šoli sem na koncu popustila, komaj se izdelala 4. letnik in nato maturo. Temu pa je bilo le do sestajanja z menoj, za mojo šolo mu ni bilo mar. Minilo je leto in vedno slabše sva se razumela zaradi nenehnega pritiska njegovih biših z otroci. Ni jih plačeval, kar mi ni bilo všeč. Začela sem pomišljati, da se tudi meni lahko zgodi isto. In potem bo iskal spet mlajšo. Otroka sicer nisem imela z njim, ker sem bila zaščitena, sedaj pa ima res še mlajšo žensko od mene. Hočem reči, da mi je zelo žal, da tista leta nisem preživela z vrstniki, s katerimi bi lahko uživala, se veselila….jaz pa sem zapadla pri 20 v depresijo iz katere se vlečem še zdaj. Upam, da bom močnejša od nje, ob strani pa mi stoji tudi sedanji fant, ki me ima resnično rad, je brez otrok in ni bil poročen….Upam, da bova vse te lepote lahko preizskusila skupaj.
Spametuj se, poslušaj starše in uživaj najstniška leta tako kot tvoji vrstniki, od tega 26 – letnika ne boš imela nič dobreg, le jezo in kreganja.
lp
Saj to ni res. Če pogledam popolnoma nepristransko in realno na tvojo situacijo, lahko rečem le, da sta ti in tvoj fant enmalček neodgovorna in nezrela. Si zaljubljena, ne poznaš pa ljubezni. Odgovoren človek pusti poročene ljudi na miru. Tudi, če je bilo kaj med vama je po poroki zelo sebično prilivati olja na ogenj. Tudi tvoj fant ni ravno odgovoren. Ženi je s poroko obljubil zvestobo in ljubezen, za katero se ni niti malo potrudil. Če se pa že od začetka ni imel namena truditi, je pa neodgovornost še toliko večja. Že sedaj ti povem, da vajin odnos nima prihodnosti, ker si premlada. Rekla si, da ne moreš živeti brez njega. Pa ga res ljubiš zaradi njega samega? Prava ljubezen namreč nikoli ne zahteva ničesar zase. Draga Azra – brez tega fanta bi lahko živela, ne moreš pa živeti brez občutka, ki ga čutiš, ker ga “ljubiš”. Razumem, da sta tvoja starša zaskrbljena, menim pa, da je tista s popravnim domom malo huda. Svetujem ti, da s staršema nisi na bojni nogi in da ne uhajaš od doma. Bodi prijazna z njima, sicer bo za vsak tvoj izpad kriv vpliv fanta, kar utegna vse skupaj še poslabšati. Kakšen resen pogovor z mamo (recimo da medtem, ko ji pomagaš kuhati kosilo) lahko prinese marsikaj dobrega. Bodi malo iznajdljiva in prebrisana – s starši je treba delati v rokavičkah.
Lep pozdrav, Klemen
Pamet v roke, dokler je še čas! Verjetno vsaj približno veš, kakšna je navadno usoda deklet, ki so šle po poti, na katero si stopila ti. Le redko katera se izvleče in zaživi vsaj približno zadovoljno življenje. Brez dokončane šole, brez službe in šans zanjo, kmalu brez strehe nad glavo, s “kartoteko” na policiji in socialnem, begajoč okoli neodgovornih tipov in v družbi sebi enakih si boš uničila življenje, še preden si ga prav okusila in si zaprla pot v prihodnost. Torej … ukrepaj radikalno! Prekini vse stike z neresnim tipom, preden še tebi ne naredi otroka in zmeša drugo naivnico. Resno se vrži v učenje. Doma malo stisni zobe in poizkušaj zgladiti odnose. Ukvarjaj se s športom ali kakšno drugo dejavnostjo, ki te vsaj malo zanima in išči fanta med svojimi vrstniki.
Jaz imam tut en problem.
Mama in oce sta locena, mama pa ima se enga sina z drugim. Zdi se mi da je moje zivljenje en sam drek.
Na sebi ne najdem nobene dobre stvari, imam najboljso prijateljico, ki jo vidim 2-3 na mesec, pa se to ji nemorem cisto nic zaupati, ker me ne razume.
Mama mi zadje case prepoveduje obiske pri ocetu (tako je tudi danes), prepovedala mi je treninge in obisk nekega krozka. Sevede grem zelo rada na trening, ker se tam pocutim mnogo boljse in me nihce ne obsoja zakaj nisem naredila tega, pa da to ni prav……
Velikokrat sm se skusala pogovorit z mamo ampak je vedno na koncu tako, da jaz jokam, ker me ne razume ona pa govori: joj pubertetnica daj se malo jokaj. oz. Kaj podobnega.
Problemov je se OGROMNOO.
Tako zdaj sedim na tleh v kopalnici ter na telefonu pisem vam ta problem.
Rabim samo nasvet kako naj se kaksna 3 leta zdrzim ob njej.
HF.