Tele v I zija
Ste kaj obsedeni s televizijo?
Kino je postal predrag za moj zep, pa sem z nakupom videorekorderja zacela obujati svoje cineasticne strasti … ponoči so na HTV krasni filmi za posnet…
Programov domace televizije pa pravzaprav skoraj ne gledam. Gledam Discovery na kaksen “bolan” vecer kot je npr. cetrtek. So same grozote. Mi je vedno malo zal. Ampak cetrtek se mi zacne z novejšimi deli Urgence na HTV, nadaljuje pa z Medicinskimi detektivi a Discoveryju, konča pa s patologi (če zdržim, ampak prej zaspim, pa kaj strašnega sanjam). Vse drugo pa je improvizacija in naključje. Škatla čez dan bolj ali manj miruje. Pa vaša? Kaj radi gledate?
Zelo rada gledam poljudnoznanstvene oddaje, pa risanke(že zaradi otrok, moram priznati, pa da so mi risanke všeč), pa Jonasa-lepo je biti milijonar-potem pa zame že zmanjka časa.
Kakšen deževen weekend pa z možem preživiva pred videom z kakšnimi dobrimi kasetami iz videoteke.
Jaz obožujem komedije(zadnja dobra komedija: hiša debele mame), mož pa znanstveno fantastiko(raje ne gledam, ker potem preveč sanjam).
Drugače pa lahko povem kateri filmi so se meni zdeli dobri: Obliž(Robin Williams),
Reka poje mi, Don Huan de Marco(gledala 4x, mož pa 10x-za tiste, ki bi radi večno ljubili), Gladiator, Vonj po ženski…pa še jih je se bom poskusila spomnit in bom napisala.
Drugače pa najboljši igralec-Al Pacino(daleč na prvem mestu),Steven Segal, Antoni Hopkins, Dany de Vito.
se še oglasim Saša
Televizijo gledam zelo malo. Všeč so mi dokumentarne, potopisne oddaje. Potem se pa počasi neha. Čez dan tako ali tako nimam pretiranega časa ker sem raje zunaj z otroci, zvečer pa do devete ure ni miru. No, potem grem za kakšno urico na net in kasneje se lotim še branja knjige.
Včasih grem v kino, še raje v gledališče.
Odkar sem spet odkril knjige, je potreba po TV-zijanju kar ugasnila. Zdaj samo še kdaj pa kdaj kaj pogledam. Ob torkih Vrtičkarje, ob petkih Garače in ob sobotah Sopranove. Še tekem ne gledam več celih. Samo pred koncem.
Bi pa vključil tukaj še eno drugo temo, ki se ne tiče programa, ampak škatel, pred katerimi sedimo. To sicer bolj velja za računalniške zaslone, ampak če malo preletite spodnje spletne strani, tudi TV-jčki niso nedolžni. Mogoče bi bila to lahko posebna tema, ampak je zaenkrat ne bi odpiral.
Jaz sem se začel “branit” z LCD zaslonom, ker veliko delam z računalnikom. Je res ogromna razlika od navadnega. Je pa strupen – za moj bančni račun. Si še ni opomogel.
Naj pripomnim, da ne gre za reklamo, ampak strani navajam samo kot vir informacij.
Za kaj gre:
http://www.emf-bioshield.com/emf/
Zdravstvene težave:
http://www.emf-bioshield.com/emf/arecrt.html
Raziskave:
http://www.emf-bioshield.com/emf/historique.html
Kot na primer:
Effects of Pulsed Electromagnetic Radiation Emitted by Video display Terminals on Human Spermatogenesis:
http://www.emf-bioshield.com/emf/experimenttesticular.html
Članki:
http://www.emf-bioshield.com/emf/publications.html
Bilo je obdobje, ko sva s fantom ves cas ko sva bila skupaj bulila v TV. Kar naenkrat naju je vse zanimalo od Vrtičkarjev, Jonasa, Zooma, Urgence, Naše sodnice, večernih filmov,…..poročil, znanstvenih oddaj,……No pogosto se je tudi zgodilo, da sva pred TV-je zaspala po petih minutah (doma sva oba sele ob vecerih) in se potem s polno glavo razbijanja zbudila ob kaksnem mesarskem filmu ob dveh zjutraj. Pred kaksnim mesecem pa se nama je pokvaril TV in ne boste verjeli – sploh ga nisva dala popraviti (delno zaradi casa – mogoce pa bi morala celo kupiti novega, pa si tega stroška trenutno ne moreva privoščiti) – IIn edino kar pogrešam so dnevna poročila, dnevnik in informativne oddaje, to pa vsake toliko časa pogledava pri starših, pa časopisi so tudi na voljo. Sedaj se ob večerih vsedeva na kavč, si prižgeva radijo in se pogovarjava, zabavava in crkljava. Tudi fantov otrok, katerega imava skoraj vsak vikend in še kakšen dan čez teden TV-ja ne pogreša pretirano, saj smo veliko zunaj, počnemo razne stvari, namesto risanke pred spanjem pa mu prebereva pravljico ali posluša CD.
Ampak enkrat jo bo vseeno treba popraviti a ne. Je pač nujno zlo.
Jaz se na tehnikalije ne spoznam, sem v Lj in ga pac dobimo. Imam ga pa na prvem programu naravnanega, ker ga gledam najpogosteje. Mislim, da je to, kaj bos gledal, dosti odvisno od tega, kako imas programe razporejene. Veljalo je za klasiko, da si na st. ena naravnas pac TVS 1. Ce prelomis to pravilo, je dosti bolj zanimivo… 🙂 Ampak moski mora seveda z daljinskim upravljalcem v roki presurfati prav vse programe, ne glede na to, kje se kaj nahaja. Brez ustavljanja se morajo menjavati slike. Mislim, da imate to ravnanje z daljincem biolosko vgrajeno.
Discovery ima cudovite dokumentarce, na sreco pa sem zdaj ugotovila, da so se moji cetrtki ze zaceli ponavljati in sem vse nesrecne kriminalne zgodbe ze videla (in mi jih ni vec treba). Drugace pa obozujem tudi kaksno razkrivanje politicnega ozadja, II. svetovno vojno, dokumentarce o letalih, zlasti pa o novih tehnoloskih in znanstvenih odkritijih. Oni znajo to tako naredit, da je veliko suspenza zraven, posnamejo v ucinku “real time”, se pravi hkrati z njimi “odkrivamo zgodbo”… Vrhunec so seveda antropoloske oddaje. Vsec so mi pa tudi napovedniki. Dve zenski se pogovarjata v kavarni, pa ena razlaga, kako je en tip najprej spal z mamo, potem pa se z obema hcerama… Ta druga je seveda ogorcena, pa pravi: “That Rasputin!” In poanta: glejte zgodovinske oddaje na Discoveryju. Za te moje Medicinske detektive je pa napovednik tak, da kaze razlicne taksije, tako kot v filmu Noc na zemlji (takoj si ga sposodite!) in v taksijih pripovedujejo razlicni taksisti (tudi zenske) v razlicnih mestih isto zgodbo. Neko mamo zaprejo, ker naj bi otroka zastrupila s ciankalijem. Potem pa v zaporu ta zenska (sluzi dosmrtno jeco) rodi drugega otroka in spet ima ta iste simptome! Poklicejo drugo skupino zdravnikov in ti ugotovijo, da ima ta otrok redko genetsko bolezen. Sploh ni bila morilka! No, ko sem ta primer gledala v oddaji, je mati imela tri otroke in eden izmed njih te bolezni ni imel. Bilo je podobno zastrupitvi z etilenglikolom, mislim da. Se pavi – neverjetna sreca, da se ji je ravno v zaporu rodil ta z genetsko boleznijo.
Nekaj casa smo dobili BBC. Ravno, ko sem se silno razvnela, so ga ukinili. To sem grenko prebolevala ene 14 dni… Tudi tam so dobri dokumentarci, pa super humorne polurnice… skratka ta britanski humor, ki mi obicajno ni prevec lezal, me je kar ogrel. Zdaj imamo samo BBC prime…
Res, neverjetno, da do zdaj, ko ravno kupujem nov TV, se nisem pomislila, kako neverjetno utripa na teh obicajnih 50 Hz. Nenadoma mi je postalo pomembno, da bo moja nova skatla imela 100 Hz…
Tudi sama imam odlicen racunalniski monitor, ker veliko delam za racunalnikom. Odstela sem kar nekaj denarja, ni pa mi bil se dosegljiv LCD. S tem, ki ga imam, pa sem tudi silno zadovoljna. Je raven (flat) in ni utripanja. Za prejsnjim sem bila lahko maksimalno 2 uri, moje oci so pocasi pordele, se zacele solziti, tudi glava se je oglasila… utrujenost je bila zoprna. Za tem sedaj pa sem zal lahko cel dan, pa ne bo nobenih znakov… 🙂
S fantom nimava TVja. Novice so v časopisih, filmi pa v kinu; včasih, ko zveva, da je na sporedu kakšen dober film, ki ga še nisva gledala, se povabiva na obisk k njegovim ali mojim. Tudi pomembnih špotnih dogodkov ne zamujava, vedno se nas (pri nekom s TV )zbere nekaj prijateljev in vse postane en tak lušten družaben dogodek.
“Moji” filmi: absolutno Festen (Praznovanje??) in Idioti; od kultnih Psiho, od smešnih se ne spomnim zdajle nobenega… Noč na zemlji – UAU! In Kiarostami za umiritev in prežarčenje v Iran (pravo razpoloženje je nujno, drugače lahko vzameš kot dolgčas)
Pod vprasanjem kaj radi gledate sem bolj mislila oddaje na Tv, ker pa nekateri opisujete svoje najljubse filme (s Tinkaro sva zelo blizu po okusu), bom tu odprla razvejitev za filme. Sposodite si kaj v videoteki in presodite.
Meni ljubi filmi so (se pa ne spomnim vseh):
Dvanajst jeznih moz (obe verziji – 12 angry men)
Bulvar somraka (Sunset Bulevar)
Drzavljan Kane (Citizen Kane)
Praznovanje (Festen)
Niti eden manj (kitajski)
Let nad kukavicjim gnezdom (One flew over the coocoos nest)
Igra solz (Crying Game)
Seks, lazi in videotrakovi (Sex, Lies and Videotapes)
Noč na zemlji
Šund (Pulp Fiction)
Dim, Moder v obraz (se navezujeta)
Živeti v pozabi (Livin in oblivion)
Amater (Amateur)
Nadja
Mrtvo morje (Dead Calm, triler stvar)
Strange days
Blade Runner
Vse o moji materi, Cvet moje skrivnosti (Almodovar)
Matrica
Kocka
Leaving Las Vegas
Angel za mojo mizo
Bilo je nekoč na divjem zahodu
Dvoriščno okno (Rear Window)
Rane (srb.)
Goli (Naked, angl.film)
Ognjemet (japonski)
Rojena morilca
Bob Roberts (politicni, zelo dobro osvetli danasnjega predsednika ZDA, posnet pa je bil prej!)
Rainman
Bolje ne bo nikoli
Few good men (You cant handle the truth!)
Easy rider
Osumljenih 5 (Kaiser Soze!)
American Beauty
Goodfellas
The Godfather
Fargo
Podmornica (Das Boot)
Dokumentarec o Kontikiju
The African Queen
Mačka na vroči pločevinasti strehi
Il buono, il brutto, il cattivo
Veliki diktator
Beli lovec, črno srce
Pozdrav
Vse zelo v redu filmi, moj seznam bi bil:
Seven ( Morgan Freeman, Brad Pitt )
Usual suspect ( res, Kaiser Sose )
LA Confidential
Rane
Lepa sela lepo gore
Blade Runner ( obvezno )
Pulp fiction
Silence of the lambs
Always
pa še kaj le spomniti se sedaj ne morem, ker imam v glavi rahlo zmedo; moram priznati, da smo včeraj šli kupovat teran za birmo moje hčere in smo kar precej poskušali. No, kakorkoli že, posledice so tu, pa tudi žena me je danes postrani gledala. Ma kaj hočemo, je bilo pa včeraj lepo. Pa danes popoldne spet sledi en piknik, ima pa hči bratranca rojstni dan. Eh naporno je to naše življenje.
LP
Irena! Ali imaš BBC prime ali BBC world. Meni so prvega ukinili, drugi pa mi gre za živce, ker so samo novice. Zelo pogrešam BBC prime. Od koga imaš kabelsko in na katerem kanalu imaš BBC prime?
Drugače pa gledam POP tv in A Kanal, ki pa mi gresta zadnje čase malo na živce s svojimi filmi – vsi so bili gledani in ponavljani že velikokrat.
Imam rada Discovery – ob četrtkih je res v redu in Urgenca na POPu in HTVju
Ah, vidim, da sem se zmotila. Zdaj imam samo BBC world, BBC prime pa grozno pogresam! Zadevo placujem Telemachu, samo je BBC prime ze prej zginil, preden sem presla na Telemach.
Jaz sem bila vcasih fenica A kanala zaradi svoje lastne produkcije (razne oddaje itd.), sedaj pa samo palec navzdol za oba, POP in A … Vse, kar je ostalo od teh blaznih produkcij je kaksen Jonas ali kaj bolj banalnega, ce sploh kaj… No, zakaj pa imamo videorekorderje, a ne…
Kino je res malo drag, ker gresta ponavadi dva skupaj.
Midva sva lansko leto kupila nov TV in sicer takega, kot sva si želela: 100 cm ekran, 100 mHz in razni dodatki. Da o zvoku (surround lahko izbiraš) niti ne govorim in včasih se mi zdi, da sem v kinu. Samo bolje je. Lahko vstaneš kadarkoli hočeš, ješ zraven karkoli hočeš in marsikaj drugega počneš.
V glavnem, midva zelo redko pomisliva na kino (lani sva bila samo 1x, letos še ne). Tudi zdaj, ko se je odprl Kolosej, me bova postala redna obiskovalca. Ljudem se zdi megastično, ko imajo toliko dvoran na enem kupu.
Midva bova kar ostala pred svojim mega TV-jem in uživala na zofi.
V časih, ko sta prva in zadnja beseda iz naslova teme zame še bolj veljali, sem res precej presedel v tem položaju. In v tistih ogromnih kupih televizijskega in filmskega peska, ki so ga presejale moje rdeče oči, so se kdaj pa kdaj zasvetili tudi kakšni dragi kamni. Svoje najljubše filme sem res v glavnem videl po TV in ne v kinu, čeprav sem tudi vanj precej hodil. Napisati sem nameraval en kratek seznam, ampak potem pa nisem mogel nehat, ker me je kar naprej preganjal občutek, da bom kakšnega po krivici spustil. Pa letnice so se mi zazdele zanimive. Mi bo pa seznam prišel prav, če bom kdaj kupil videorekorder. 🙂
Na moje veliko presenečenje sem na http://us.imdb.com/Find našel tudi podatke o vseh navedenih jugoslovanskih filmih.
Podatki o slovenskih sem našel na odlično narejeni spletni strani http://www.filmsi.net/ avtorja Martina Srebotnjaka.
Filmi, ki so zame nekaj posebnega:
– Zadnje poletje / Last Summer, Frank Perry (I), 1969 – tenkočuten in pretresljiv film o vrstniškem nasilju
– Ptičje strašilo / Scarecrow, Jerry Schatzberg,1973 – z Alom Pacinom in Genom Hackmanom, o nenavadnem prijateljstvu dveh popolnoma različnih značajev in pogledov na svet – eden mojih najljubših filmov
– Taxi Driver / Taksist, Martin Scorsese, 1976 – film, ki me je v letih, v katerih sem bil takrat, ko sem ga videl, popolnoma prevzel
– Krizno obdobje, Franci Slak, 1981
– Paris, Texas, Wim Wenders, 1984
– Nevarna ženska – mislim da kanadski, film o ženski, ki je bila v otroštvu fizično in psihično zlorabljana s strani različnih družinskih članov, ki se ji uspe v zaporu ob pomoči ene od paznic in zdravnice spet sestaviti, vendar je na dan prihoda na prostost spet napadena, kar jo tako potre, da naredi samomor. Nastal po resnični življenski zgodbi. Nepozaben film o upanju in obupu.
Dom:
– Tistega lepega dne, France Štiglic, 1962
– Iskanja, Matjaž Klopčič, 1979
– Nasvidenje v naslednji vojni, Živojin Pavlović, 1980
– Ljubezen, Rajko Ranfl, 1984
– Do konca in naprej, Jure Pervanje, 1990
– Operacija Cartier (TV), Miran Zupanič, 1991
– Outsider, Andrej Košak, 1996
– V leru, Janez Burger, 1999
Rajnka Jugoslavija:
– Grlom u jagode, Srdjan Karanovič, 1975, jugoslovanska nadaljevanka
– Živi bili, pa vidjeli, Bruno Gamulin, Milivoj Puhlovski, 1979
– Živjeti kao sav normalan svet, Miloš ‘Miša’ Radivojević, 1982
– Kiklop, Antun Vrdoljak, 1982
– Ko to tamo peva, Slobodan Šijan, 1980
– Sječaš li se Doli Bel, Emir Kusturica, 1981
– U raljama života, Rajko Grlič, 1984
– Dom za vešanje, Emir Kusturica, 1989
Svet:
– Veliki diktator / The Great Dictator, Charles Chaplin, 1940
– Let nad kukavičjim gnezdom / One Flew Over the Cuckoo’s Nest, Miloš Forman, 1975
– Nashville, Robert Altman, 1975
– Lovec na jelene / The Deer Hunter, Michael Cimino, 1978
– Fitzcaraldo, Werner Herzog,1982
– Priča / Witness, Peter Weir, 1985
– Pod udarom zakona / Down by Law, Jim Jarmusch, 1986
– Soba z razgledom / A Room with a View, James Ivory, 1986
– Manj kot nič / Less Than Zero, Marek Kanievska, 1987 – zame najboljši film o narkomaniji
– Sex, laži in video trakovi / Sex, Lies, and Videotape, Steven Soderbergh, 1989
– Waynov svet / Wayne’s World, Penelope Spheeris, 1992 – smeh zdravi
– Reka poje mi / A River Runs Through It, Robert Redford, 1992
– Howardov kot / James Ivory, Howards End, 1992 – z Emmo Thompson, eno mojih najljubših igralk
– Kaspar Hauser, Peter Sehr, 1993
– Popoln svet / Clint Eastwood, Perfect World, A, 1993
– Waynov svet 2 / Wayne’s World 2, Stephen Surjik, 1993
– Kratke zgodbe / Short Cuts, Robert Altman, 1993 – v njegovih filmih preprosto uživam
– Zadnji sprehod / Dead Man Walking, Tim Robbins, 1995 – s Susan Sarandon, mojo najljubšo igralko
– Lom valov / Breaking the Waves, Lars von Trier, 1996
– Leaving Las Vegas, Mike Figgis, 1995
– Idioti / Idioten, Lars von Trier, 1998
– Taxi, danska nadaljevanka, 2001
– Na morje / See change, avstralska nadaljevanka, 2001
– Garači, angleška nadaljevanka, 2001
– Sopranovi / The Sopranos, 2001, ameriška nadaljevanka, še traja ob sobotah na I. programu
Dialogi:
– “Jadan čovjek, koji sam jede.” – Mira Banjac v nekem bosanskem filmu
– “Starejši si, bolj si izbirčen, pa manj zaželjen.” – policaj pred penzijo mlajšemu ločenemu samskemu kolegu srednjih let v nekem ameriškem filmu
Ja, res imava kar podoben okus. A veš, kaj me je najbolj navdušilo – tvoj oklepajček pri Osumljenih 5. Kevin Spacey je sploh moj as (eden njih!). Tisti igralci, ki so meni všeč, ponavadi niso preveč lepi, imajo pa “nekaj”. Pa William Dafoe in John Malkovich (uf, kako mi gre lahko na živce)…
Pri Tv oddajah nisem najbolj na tekočem, vedno pa rada pogledam Lonely Planet (če vodi mali Angležek, ki mu ne vem imena). Vem, da je vse zrežirano in ne tako spontano kot kažejo, a si ne morem pomagati in čisto padem noter.
Lonely Planet pa jaz ne maram. Zdi se mi, da se gredo nekaksno post-kolonialno vzviseno obnasanje. Kaj gre sploh potovat, ce ima vse, kar ima za povedat, tako sarkasticen podton? Ce se do drugih ljudi obnasa kot do enih umetno ustvarjenih hecnih likov, ne pa do soljudi, in se zraven obnasa, kot da ga silno dolgocasijo? Ce se tako dolgocasi, zakaj raje ne gre kar domov, da se bomo mi manj dolgocasili? 😉 No, ni nekako v mojem stilu. John Malkovich pa mi gre obvezno na zivce… ah, ne trpim ga!
Pa moram povedat, da mi ne lezijo Kim Temeljna, Michele Fajfar, Sandra Bikar. “Globina” karakterja je na nicli, znajo pa sobiti ustnice in razpostavljati nadpopkovje. Saj ne recem – tudi prav pride, za kaksno dekoracijo. So pa igralke vecjega kalibra tudi, pa imajo seksalpil. Maryl Streep, Frances McDormand, obcasno Uma Thurman itd., saj jih je kar nekaj, ampak moram rect, da so nove bolj kokosji tipi, poidealizirani malo s kiruskimi nozi. Se to je zalost, da se jih vedno tezje loci med seboj. Telesa so enaka, samo poglejte pri Prijateljih… OK, izvzeta Calista Flockhart, ki bi morala dobiti pol manj honorarja, ker jo je vsega skupaj za pol zenske, pa potem nekako zavzema pol formata… Sporocilo mladim dekletom pa je – ? Ali zrelejsim – ?
100 Hz televizorji so vse bolj dosegljivi in tudi midva sva vrgla oko na enega. Pa se nacin placila je privlacen (na obroke, ampak brez cekov).
Kolosej? Midva sva imela vabilo za premiero, ki bi nama naj prineslo 2 vstopnici. Ko sva prisla tja, vstopnic ni bilo vec. Tam pa je bilo se veliko ljudi z vabili.Teh vabil ni bilo tezko poskenirati in si jih doma naprintati poljubno stevilo. Jaz na to nisem pomislila. Tako smo pravzaprav “postenjaki” izviseli (kdor je vedel, da ima ponarejeno, je seveda prisel prej). No, midva sva bila srecna, da sva jo lahko odkurila domov. Bila je ogromna mnozica agitiranih najstnikov, zadusljiv vonj, notranjost pa tudi ni tako blesceca, kot sem pricakovala. Bolj je podobno letaliscu, kot pa kino gledaliscu… Konec koncev – naenkrat si itak lahko v samo eni dvorani, ali ne? Opozarjam pa druge – kino se bo baje kmalu se podrazil! Torej v trgovino po 100 Hz TV! 🙂