Irena in ostali sodelujoci, upam da se strinjate, da bi pacienta z imenom “vsak zakon postane dolgocasen” zdaj lahko pustili, da v miru odide med “Starejsa sporocila”. Konzilij je namrec na lepem zacel razpravljati o vsem mogocem, od teoloskih vprasanj do svojih literarnih pojedin in okusov, kar je nekatere, sicer optimisticne in dobronamerne obiskovalce, kar malo zmedlo. Saj ne da se clani konzilija ne bi kdaj ozrli tudi na pacienta, ampak tako nadaljevati bi bilo ze skoraj malo nespodobno.

Rad bi namrec, da bi tukaj v miru pocakali na tvoje porocilo o Hanifovi “Intimnosti”. Tudi glede na kritike, ki si jih ze omenila. Zame je namrec, tudi ob drugem zaporednem branju, ena tistih kljucnih knjig, ko cutis, da se je koncno nekaj premaknilo, potem ko ze dolgo v stvareh, ki se ti dogajajo, zaman isces kaksen pomen.

Sem bil pa vesel Sasinih kot tudi Mihcevih obiskov in tudi sam bi si zelel, da se kdo napise, ce ne drugega, vsaj kaj trenutno bere. Ce ljudje sploh se kaj berejo!?…, razen poloznic, Med.Over.Neta ipd. Jaz sem knjige na novo odkril lani, po desetletju, ce ne vec, izpostavljenosti zgolj casopisnemu, TV in drugemu medijskemu onesnazenju.

Zacel sem lani jeseni z:

Helen Fielding – Dnevnik Brigdet Jones; bral kot urocen
potem pa:
Alojz Ihan – Romanje za dva in psa; medicinski roman, prijetno presenecenje
Hanif Kureishi – Buda iz predmestja; se spomnil nadaljevanke izpred nekaj let in ugotovil, da pri Hanifu sploh ne pogresam slike
Irena Jakopanec – pesmi o gospodih, Gabrijeli, njej in XXX; ocaran
Jack Kerouac – Na cesti; se spominjal lanskega potovanja po Arizoni
Ales Debeljak – Nedokoncane hvalnice; odkritje, nikoli prej nisem bral poezije, eno od pesmi bral dan na dan
Hanif Kureishi – Mavricno znamenje

Trenutno na krozniku:
Hanif Kureishi – Intimnost; kljucna knjiga, sem ze povedal
Duska Hocevar Mihelic – Mesecine; poezija, prvenec
John Steinbeck – Polentarska polica, Ulica ribjih konzerv – ameriski rokovnjaski humor

Jaz veliko berem in nazadnje sem prebrala Imenovali so jo dvoje src – Marlo Morgan. Sedaj, ko so dnevi daljši, bom sicer prebrala malo manj. Vedno sem rada brala in verjetno tudi bom. In tudi moji hčerkici imata zelo radi knjige. Verjetno sem dober vzgled:)))). Lep pozdrav

Zdravo,
sicer ne vem, ali se uvaja bralna značka za odrasle, saj beremo premalo.
Sam sem rešil problem branja s tem, da sem pred 2 leti nehal gledati TV!
90% novic je negativnih in povsem nepomembnih, knjiga pa ostaja.
Še posebej, če je dobra.
Ker je 95% knjig čisti balast, je težko najti tistih 5% užitnih za branje.
Vsak ima svoj okus, a priporočam (vesel bom Vašega mnenja):
1. Pasti globalizacije (avtor: Hans Peter Martin, 1996)
2. Končajte v bankrotu (avtor: Stephen M. Pollan, 1998)
3. Živeti bogato (avtor: Stephen M. Pollan, 2000)
Prva uči, kaj nas čaka v EU, druga, kako (pre)živeti, tretja, kako živeti bogato.
Pozdrav, Andi

Moje ljubljene knjige. Berem Ivan Klima: Ljubezen in smeti. Zadnje mesece v knjižnici ropam polico s slovanskimi avtorji – odkrivam Čehe in Poljake. Ne smem pozabiti na Paasilinna (Zajčje leto, pa Gozd obešenih lisic) s humorjem, ki mi je strašno blizu.
Ko bom imela več časa, vam mogoče zaupam, katere knjige so mi ostale v srcu in zakaj.
Med njimi je gotovo Henry Miller: Knjige v mojem življenju – bogata skrinja znanja za počasno prebiranje in krajo idej za branje. Ali pa Kolos iz Maroussija istega avtorja – moja številka ena lanskega plažnega prebiranja ali kako se v Istri lahko počutiš zelo grško.
Ali pa zbirka Mojstri lirike, kjer so predstavljeni veliki pesniki v originalu in prevodu na isti strani – kako čudovit je Lorca v španščini, Poe v angleščini …. Da se te dotakne njihova melodija, jezika ni potrebno obvladati.

Trenutno si pred spanjem privoščim ..počasi, dan za dnem, knjigo Ljubezen in prebujenje -J. Wellwood, ter knjigico slovenske zamejke iz Trsta Sprehod z baronom…(govori o zgodovini Slovencev v Trstu).

Koncno nekdo, ki se ga je dotaknil Paasilinnin humor! Kar takoj me namrec pristejte med tiste, ki se jih ni. Prebrala sem Zajcje leto in bila razocarana. Imam pa teorijo, da je treba najprej prebrati Gozd obesenih lisic, da se razgrejes in da razumes ta humor. Kajti, glede na moje knjizno izkustvo, se v Zajcjem letu pac ne zgodi nic posebnega. Je nekaj bizarnih dogodkov, pa en sentimentalen zajcic, pa en bizgec srednjih let, ki “odkriva ameriko” in se gre hipija in nastane en tak road movie… No, ne bom zdaj do konca negativna, zato ker mi je pravzaprav v uteho, da je pa nekomu ta knjiga zelo dopadljiva. Jaz sem imela po prebranju eno samo misel in ta je: ?

Pac nisem dojela.

Z mnenjem kolega Ponocnjaka glede pacienta “vsak zakon postane dolgocasen” se strinjam le delno. Resnica je, da bi bilo do kvalitete njegovega zivljenja, za katero si pac moramo prizadevati, nepravicno, ako bi njegovo trajanje podaljsevali v nedogled. S tega stalisca bi ga bilo prepustiti naravni smrti pac humano.

Toda lahko izpostavim se raziskovalni aspekt, na katerega kolega Ponocnjak ne pomisli, morda pa bi kasneje prisel prav kaksnemu drugemu pacientu, da bi se znali pravocasno umakniti in ga prenehati umetno vzdrzevati. Namrec – se vedno nismo popolnoma ugotovili, kje natanko je meja odgovorov… Ce bo kateri izmed kolegov v dobro kaksne na novo pridobljene titule zelel to raziskati, naj prijavi nalogo, sicer pa naj omenjeni pacient odjadra v svojo arhaicno nedosegljivost.

Ah, knjige berem pravzaprav polprofesionalno (ce si od necesa odvisen, poskrbi pac, da bos za to odvisnost placan in bos srecen) in sedaj se mi vsakih 14 dni iztece rok, tako da imam branje rigidno sprogramirano. Tako je bralna usoda Hanifove Intimnosti pri meni nezanesljiva. Ne morem pa reci, da bi mogla sedaj branje odkloniti, ko sem ze ravno izzvana in ko je ta njegov Buda v meni zasadil pozitivno naravnanost glede njegovih stvaritev.

Zato predlagam, da si cimvec ljudi tukaj zastavi cilj, prebrati Intimnost Hanifa Kureishija in potem bi o tem tukaj razpravljali. Nekaksen knjizni klub?

Glede ostalih avtorjev, ki jih Ponocnjak omenja, izjavljam, da visi na meni hud greh neprebiranja slovenskih avtorjev (in to ze skoraj per se), tako da so ti praviloma ob konfrontaciji z mano vzviseno prezirljivi, ker ne poznam njihovih del. Vendarle sem prebrala Ihanovo Juzno dekle ter slisala iz njegovih ust tudi kaksno novejso pesem.

Na Jacka Kerouaca imam prijetne spomine z jazzy podtonom, Fieldingove se po nasvetu prijateljice nisem pritaknila (pogosto pustim drugim, da manipulirajo z mano in mojimi odlocitvami), Debeljak … kehm… kehm… bi morala, pa nisem, ampak ce ga srecam na ulici, mu vselej namenim topel nasmesek, pospremljen s spostljivim uklanjanjem vek, pa tudi v Sobotni prilogi, ce tamkaj vznikne njegovo pisanje, mu namenim nekaj minutk, Steinbecka in Mihelicevo pa sem tudi prespricala.

Tudi meni Fieldingova ni šla.Sem pa pred kratkim prebrala biografijo Marlona Branda.Trenutno imam sposojeno Zdravilna Mudra od Sabrine Meškove. Mi je pa zelo pri srcu Paolo Coelho, pa Marquez. Se strinjam z Ireno, da preberemo kanifa in potem rečemo na to temo kakšno pametno.

Oster, hladen humor mi je res všeč in “nordijski” avtorji me pri tej moji ljubezni podpirajo. Imajo pač tako vreme tam gori. Mogoče bo kdo imel za nezdružljivo, a Hrabal se me dotakne podobno.
Korenine tega so pa menda že v otroštvu pri Kljukcu in bratcu s strehe 🙂
P.S.: Gozd obešenih lisic verjetno ne bi nič pomagal …

Res me je malo zaneslo s tem Hanifom. Nikakor ne bi rad, da bi zdaj tukaj kogarkoli obremenjeval s kaksnim seznamom za “bralno znacko”, kar je omenil ze Andi.

“Intimnost” sem omenil zato, ker si napisala, da beres Hanifa: “Buda, za zacetek” in sem pomislil, da bos nadaljevala s kaksno njegovo naslednjo knjigo. Se opravicujem za to svojo neumnost, ker sem tudi sam alergicen ze samo na predloge, da je kaj t r e b a prebrati, videti, slisati …

Saj je predlog “da si cimvec ljudi tukaj zastavi cilj, prebrati Intimnost Hanifa Kureishija” misljen sarkasticno, ne?

Res te nisem imel namena kakorkoli obremenjevati in obzalujem, da je, resnici na ljubo, potem tako izpadlo.

Temo sem odprl tudi zato, ker me je preprosto zanimalo, kaj ljudje berejo in njihova mnenja o prebranem. Sem pa presenecen nad odzivom. In to prijetno.

Najprej hvala za prijazno opozorilo pred skrito nevarnostjo pojava “bralne znacke za odrasle”. To vsekakor ni bil moj namen.

“Končajte v bankrotu” sem prebral takoj po izidu prevoda in sem nanjo ze skoraj pozabil. Nanjo se spomnim, ko se obcasno osebno pogovarjam z Americani, ki tozijo o prav istih tezavah, ki so posledica sprememb, o katerih je govora v knjigi. Celo oni, pa gre za poslovno in tudi sicer uspesne ljudi, so preseneceni nad zvito krutostjo trzne logike sistema, v katerem so se rodili in odrasli in bi pricakoval, da jo bolje poznajo in so nanjo bolj pripravljeni.

Tvoje opravicilo ni opravicljivo in vsekakor JE moja naloga prebrati Intimnost, zlasti zdaj, ko se je izkazalo, da bomo o tej knjigi kaj pokomentirali. Mislim, da bi bilo dobro, da si vzamemo 3 tedne do mesec dni in nato o knjigi razpravljamo.

Cemu bi se opraviceval, kdor je kaj dobrega zasejal?

Glede vsiljevanja razlicne literature pa takole – mislim, da bi knjizni molj, ce bi se prijel, moral vsebovati izkljucno literarne stvari, nic prirocnikov. Vendar je to samo moje osebno mnenje, morda drugi menite drugace.

Ne vem, zakaj bi bil moj predlog misljen sarkasticno, saj smo ugotovili, da nas je tukaj kar nekaj knjigoljubcev? Poiscimo torej skupni imenovalec!

Hja, ampak Gustafsson pa se me JE dotaknil, tako da cisto hladna nisem, a ne? Ne moremo pa prikrivati, da se je Gustafsson iz tega “nordijskega” obmocja preselil v – Austin…

In lepo lepo vas vse prosim za drobec zelene zavisti – Gustafssonu sem pisala in mi je odgovoril! Saj ne, da bi pricakovala kaksen odgovor od tako starega (in modrega) filozofa, ampak to je bil eden najbolj nenavadnih dni v mojem zivljenju…

Lep pozdrav vsem !
Oprostite, če je bilo moje sporočilo o bralni znački narobe razumljeno.
Res menim, da bi lahko obstajala bralna značka za odrasle, kjer bi kakor npr. TOP 10 naj pesmi meseca, pa računalniške igre meseca, imeli tudi knjigo leta.

Leopold Suhodolčan si pred desetletji niti v sanjah ni predstavljal, da bo skromna ideja o bralni znački za otroke prerasla v nacionalni koncept opismenjevanja.
Vem za 2 otroka v 1.razredu osnovne šole, ki sta prebrala v tem šolskem letu vsak preko 100 knjig. Morda gre za pretiravanje, saj se večine vsebine knjig morda niti ne spomnita več, a takšni malčki imajo izvrsten spomin.

Nekaj dobrih naslovov knjig ste že podali in to je bil namen tega foruma.
Zato: Ponočnjak, Irena in ostali pogumno naprej! Lep večer, Andi

Mogoče pa ne bi bilo slabo, če bi imeli knjižni molji svoj forum pod točno tem naslovom. Tale debata, ki jo imamo tukaj , bo kmalu zginila med starimi sporočili in dosti bolj pregledno bi bilo v svojem forumu.Kaj pravite ?

Potem pa v redu. :o)

danes sem ponoci dezurna namesto Ponocnjaka, zato naj tako pozno povem, da se mi ideja o knjiznem forumu ne zdi prevec dobra. Forum mora biti nekaj zivega in spremenljivega (dnevno!), za posamicno knjigo pa kar traja, da jo preberes. Ce pa bi debatirali samo o prebranih knjigah, bi se hitro izpeli, pa tudi ne bi bilo prave motivacije za prebiranje, niti ne bi bilo bolj skupinsko in organizirano. Fino bi torej bilo, ce bi na prvi strani bil koticek a la “trenutno beremo” in potem pojasnilo, da beremo to in to do tega in tega datuma, ko se bo v tem in tem forumu odprla debata na temo te knjige.

Ta ideja je super. Jaz sem imela v mislih , da nekje črno na belem piše kdaj in kje bomo razpravljali o prebrani knjigi.

Pozdrav
Moram priznati, da me zelo ima, da bi prebral to knjigo in sva jo z našo knjižničarko kar nekaj časa iskala – pa nič. Morda je naša knjižnica le malo preveč provincialna, ampak se bom potrudil in jo našel. Od poezije imam jaz zelo rad Carduccia, navkljub časovni odmaknjenosti njegovih del.
LP

Pozdrav
Moram priznati, da me zelo ima, da bi prebral to knjigo in sva jo z našo knjižničarko kar nekaj časa iskala – pa nič. Morda je naša knjižnica le malo preveč provincialna, ampak se bom potrudil in jo našel. Od poezije imam jaz zelo rad Carduccia, navkljub časovni odmaknjenosti njegovih del.
LP