JUBIM POROČENEGA
Svojo težavo bom raje povedala na tem forumu, ker upam na kakšen bolj resen predlog in mnenje.
Jana sem spoznala pred dvema letoma v nekem lokalu. Pogovor je stekel in vžgala se je iskrica. Čez teden dni sva se prvič dobila uradno na zmenku-in tako približno pol leta, nakar mi pove, da je poročen in da ima otroka!
Vse mi je padlo dol. Dejal je, da me ima rad, in, da žene ne ljubi več, pa da jo bo pustil, ker nič več ne čuti do nje in da sem jaz njegovo življenje. Tako sem ostala in čakam že dve leti pa nič-niti ga ne preganjam, niti mu to ne omenjam, ker menim, če je vse res kar mi je rekel bo sam nardil korak in povedal ženi.
Bližam se tridesetim, in ne vem če se bo to končalo kaj kmalu, če se sploh bo.
Kaj menite?
Karin
Vprašanje je, če res ne ljubi žene. Poznam primer, kjer je moški ravno tako govoril, da med njim z ženo ni nobenih iskric več, da se nimata rada in, da se bo ločil. Vendar je bila to muha “nekajdnevnica”, ker se od žene ni ločil, ampak je to dekle pustil, ker mu je bila pač samo za avanturo. Sedaj je od tega dogodka že kar nekaj časa, cca.1,5-2 leti pa sta z ženo še vedno skupaj, zdi se mi celo, da se zelo dobro razumeta.
Bojim se, da boš tudi ti na koncu prizadeta in ti bo ostalo samo strto srce.
Morda, morda je se res kar ti govori, vendar moraš vedeti, da moški bi za seks naredili veliko več kot me, ženske.
Morda pa ženi sedaj samo seks ne diši, ali pa je noseča in ji ne paše, ali pa…..
Na tvojem mestu bi resno resno premislila, ali se je vredno spuščati v zvezo z POROČENIM moškim. Če bi bil ločen ali vdovec je to povsem nekaj drugega.
P.S.: Ne obsojam te, ker imaš zvezo z poročenim, vendar se pazi posledic.
Tudi jaz, ne zapravljaj let za nekoga, kateremu pomeniš le igračko. Če bi ta tip nameraval v resno zvezo s tabo, bi ženo zdavnaj pustil, še prej če pravi da je ne ljubi več. Punca glavo po konci pa čimprej vstran…..lahko pa se bo potem odločil zate, ko bo sprevidel, da si se naveličala čakanja. Lahko pa ti bo za ti dve leti žal ker boš ti spoznala, da si res bila igračka po domače “ljubica”.
LP
Karin
kaj menimo..o čem?
O tem, da že dve leti čakaš, da se bo razvezal, pa se še vedno ni?
Hja, očitno ti paše tako, drugače bi že odšla.
Pa ne reči..”jaz ga tako ljubim”..ker to bi bilo otročje, po mojem. Dobro veš, da ne moremo živeti z vsemi, ki jih imamo rade..ali jih jubimo.
Sicer me pa nekaj zanima…A bi ti sploh živela z njim?
Si ga predstavljaš kot…navadnega človeka, s katerim bi živela dan za dnem?
Lep pozdrav.
Ne morem si kaj, da nebi komentirala.
Tipu je udobno na dveh stolih, ker mu ne težiš. Če bi mu, bi bilo verjetno z njegove strani tisoč izgovorov (še premajhen otrok, itd., saj bom, čakam primerno priliko in podobno.) Kar začni mu redno omenjati, pa boš videla.
Punca, ali ne daš nič nase??!!
Roke stran od takega tipa, saj samo zapravljaš svoja dragocena leta.
Ne misli, da sem stara – govorim ti iz lastnih izkušenj. To je samo zapravljanje časa, živcev in lastnega jaza. Sama sem se iz vsega tega izkopala in sedaj živim lepo polno življenje, saj sem srečala moškega, ki je bil samski in meni sorodna duša.
Ni hudič, da ni nekje nekdo, ki ni poročen in je tebi namenjen.
Vso srečo in veliko volje ti želim, ker jo boš potrebovala.
Zakaj? Ce kontaktira zeno sta mozna le dva rezultate in oba sta dobra.
1) Najverjetneje se bo zena postavila na mozevo stran (ceprav je on tisti, ki jo je prevaral) in napadla “vsiljivko”, zveza bo razpadla, Karin bo resena, zakon bo ohranjen, tip bo dobil lekcijo, vse dobro, kar se konca dobro,
2) Druga moznost je, da bo zena moza pustila, si dobila boljsega, moz se bo ves ponizan prislinil Karin, ampak ji taksen najbrz ne bo vec zanimiv in se bo spet resila iz te neperspektivne zveze, tip bo dobil lekcijo…
Taksni pac smo moski. Probleme najraje resujemo racionalno…
Tommy
Ja sej mas prav. Samo jaz sem glede teg stvari kar prevec “hladna”. Ne razumem zakaj ni tipa pustila takoj k je vidla, da je porocen. Mislm OK, pocakas, ce bo res pustu zeno, sam ne dve leti! Ker ce v dveh letih ne pusti svoje zene, potem bi to ze lahko ljubici nekaj povedalo, a se ti ne zdi? Ocitno se tip noce locit od zene, in s tem, da bi ona sla to govort zeni, bi trpeli samo otroci. Nekako jaz skos mislim samo na njih. Saj sem napisala odgovot pod drugo temo, mogocee sm bila res prevec sovrazna, sam nekako veliko dam na druzino in ce je kaksna moznost, da se stvari v druzini uredijo, potem naj poskusijo. Karin si vedno lahko najde novega tipa, ki ne bo porocen…
se vedno mi pa ni jasno, kako po pol leta ni ugotovila, da je porocen…res dober laznivec, ni kej….
Draga Karin!
Življenje je kratko, da bi čakala, da se on odloči kaj bo naredil, če pa se po dveh letih ni odločil se tudi nikoli ne bo. Lahko, da ti bo kot izgovor postavil, da ne more zapustiti otroka, vendar ali si tudi ti ne želiš otrok in nekoga, ki bo s teboj takrat, ko ga potrebuješ, ne pa takrat kadar ima on čas, da se ti posveti.
Lahko ti svetujem, da pojdi z življenjem naprej brez oziranja na preteklost in si najdi nekoga,ki te bo zares imel rad. Vse je odvisno od tebe in od tega koliko se ceniš ter koliko si zares želiš, da ga zapustiš.
Veliko sreče pri odločitvi in upam, da boš najprej upoštevala svoje želje nato pa od nekoga drugega.
Lep pozdrav!
sabina
Draga Karin!
Predvsem ne kliči njegove žene. Zakaj bi trpela še ona? Kaj ni dovolj, da je hudo tebi?
Svoje žene verjetno ne bo nikoli zapustil. Čisto možno je, da svoje žene ne ljubi več, rad jo pa ima verjetno še vedno.Navajen je lagodnega življenja poleg nje. Imata tudi otroka in vsak moški se dobro zaveda, da v primeru ločitve otrok skoraj vedno ostane pri materi. Tu so še tudi vse materialne stvari, katere sta nakopičila v svojem skupnem življenju. In verjetno tudi nima nevzdržnih razmer doma.
Verjetno te res ljubi. Vendar se zavedaj, da če bi bil postavljen pred izbiro žena in otrok ali pa ti, bi izbral svojo družino.
Nekaj me pa zanima. Koliko je tvoj prijatelj star, koliko ima starega otroka in kako dolgo je poročen…vsaj približno.
Hudo ti bo v vsakem primeru. Če nadaljuješ zvezo, boš trpela zaradi tega, ker boš vedela, da ni bodočnosti z njim. Če bi se pa tvoj prijatelj slučajno odrekel svoji sedanji družini in se odločil živeti skupaj s teboj, bi trpela zaradi tega, ker bi razbila družino in ker bi se vedno bala, da si poišče novo prijateljico.
Zdravo Karin,
moja prijateljica je že 7 let s poročenim tipom. Imata ustaljen urnik: 3 krat na teden se dobita popoldne za par uric, enkrat na leto pa za 2 tedna na kakšno popotovanje. Ona seveda trpi 100 na uro, saj tako druženje pomeni, da nobenega praznika ne preživita skupaj, če je kdaj kakšna kriza ga itak ne more poklicat … Imela je že šanso, da ga pusti, saj je medtem spoznala drugega tipa, skupaj sta bila nekaj časa, pa se (čeprav smo ji takrat vsi solili pamet, da naj svojega poročenega ja pusti, saj je ravno to, da je spoznala drugega dokaz, da njen ni edini na svetu) je seveda odločila za njega. Res pa je, da je ona tiste 3 krat na teden vedno dobre volje, ga razvaja … skratka, idealna ljubica.
In je pripravljena to furat še naprej. Tip jasno uživa. Ona manj, a to je njena odločitev.
Dobro premisli, kaj bi ti rada od življenja. Dalj časa, ko bosta skupaj, težje ga boš pustila. Moje mnjenje: s poročenim se ne splača. Edino v primeru, da ga imaš zaradi sexa.
Draga Karin!
Ne morem si kaj, da še jaz ne napišem nekaj besed. Prebiram odziv na tvoj klik in lahko rečem, da smo kar vsi približno enakega mnenja – pojdi stran od gospoda
“Ne vem kaj bi rad”. Morda so najbolj zadeli tudi moje mnenje Ninica, Piko, Saša, Mojca. Kakor koli se stvar obrne, v takih situacijah vedno najkrajši konec potegnejo otroci, ki bodo nekoč odrasli ljudje. Svoje najpomembnejše izkušnje za življenje dobijo v svoji družini, pa naj bodo dobre ali slabe. Če je staršem skupna družinska sreča in in s tem tudi sreča posameznega člana družine najvažnejša, bo v takem vzdušju želel živeti tudi otrok, ko odraste. V njegovem zakonu pa je otrok, ali ne? Bo tudi on delal tako, kot dela njegov oče, ali ti? Vse prepogosto se zgodi to kot se je tebi – želiš poročenega in njemu – želi (?)drugo žensko. Žal zaradi neurejenih razmer v zakonu, posledično trpijo novi mladi zakoni, ker njihovi udeleženci nosijo v sebi slabe izkušnje svojih strašev. Morda imaš tudi ti kakšne slabe izkušnje iz otroštva, da se nisi otresla poročenega in še očeta. Se pa strinjam, če zakonca resnično ne moreta živeti skupaj (nasilje, alkohol, zloraba), je tudi za otroke manjše zlo, če gresta narazen in si ustvarita novo družino z drugim partnerjem. Iz tvoje pripovedi pa se mi zdi, da pri njem situacija v družini oz.zakonu niti ni tako grozna, saj traja že DVE leti. Kaj pa če si mu samo hobi?
Morda so taka razmišljanja konzervativna. Vendar vedi, da imam 40 let, poročena z za mene najboljšim moškim, mama dveh krasnih otrok, z lepimi spomini na otroštvo in čudovitimi starši. Ne morem si misliti, kako bi se počutila v koži Janovega otroka. V šolski dobi sem imela kar nakaj prijateljev, ki se niso mogli sprijazniti z napakami svojih staršev. Danes pa vidim, da odrasli ne delamo samo napak, ampak se včasih obnašamo sila neodgovorno, da ne rečem neodraslo. Se ne zdi tudi tebi, da velikokrat ugotavljaš, da je danes nekaj super, kasneje pa se čudiš, kako si sploh mogla misliti tako.
Ja, še to! Ne misli, da v mojem zakonu cvetejo samo rožice. Tudi trnja je že bilo. Vendar, odvisno je od ljudi, koliko so se pripravljeni potruditi za čimboljše skupno življenje. Mislim, da ni zakona, kjer tu in tam malo ne “zaškriplje”. V kolikor pa ob “krizi” storiš to, kar je storil tvoj (?) Jan, hitro onesrečiš ljudi okoli sebe, ki jih imaš najraje. Tudi take, ki so ti v danem trenutku pri roki, tako kot ti. Redke pa so “krize”, ki se rešujejo toliko časa, kot njegova.Lagal je na začetku, laže že dve leti, si sigurna, da če se bo odločil zate, ne bo tako tudi nadaljeval? Je res vreden tvojega žrtvovanja mladosti, da boš na koncu vseeno sama? Ali pa tega, da ti bo kasneje očital, da si ti razdrla njegov zakon, ker so itak ženeke tiste, ki so vedno vsega krive, a ne?
Iskreno ti želim, da čimprej najdeš moškega brez obveznosti, ki te bo spoštoval in ljubil (brez tistega – potrpi še malo, saj bom ….), s katerim bosta delila dobro in slabo, slednjega čimmanj in da bodo ti grenki trenutki, ki jih preživljaš sedaj, samo še davna preteklost. Prepričana sem, da se boš čez nekaj časa ob taki temi samo srečno nasmehnila in zamahnila z roko.
Joj, šele sedaj vidim, da nisem napisala samo NEKAJ besed, kot sem obljubila na začetku.Ob pisanju so mi misli kar vrele.Oprosti, moj namen je bil pomagati.
Karin, Karin!
Naredila si prvi korak: priznala si da imaš “Svojo težavo…”
Imela si 28, sedaj jih imaš 30. Za mamo že malo “out”.
Na kratko pa tole:
“Tvoj Jan NE bo naredil koraka in NE bo povedal ženi.
Zakaj ne? Ker mu nič ne manjka. Živi kot Gadafi, doma
ima oprano, zlikano, skuhano, pri tebi pa za sproti…
Nimam ti kaj svetovati, uživaj, račun še pride.
Ali