Moj mož je poštar in…
Tako, stara sem že čez petdeset, pa naj povem, da imamo tudi stari težave s posteljo, najbrž še hujšo kot mlado, ne vem, najbrž. Imam že dva odrasla sinova in z možem,s katerim sva se sicer dobro ujela, tudi v postelji, čeprv pri teh letih in si kazala ljubezen, tako, da so vsi mislili da sva popolen par- pa naenkrat izvem-
“Vaš mož je pa poštar?¨”
“Ja, ga poznate?”
“Jaz sicer ne, sem pa slišala, da ga pozna ena tudi bolj poblizu.”
Ostala sem brez besed in za trenutek pomislila na vse tistë šale “o poštarjih”, grenko sem se nasmehnila in odšla domov, brez besed in zagrenjena, polna vprašanj- kaj če je to res, zakaj, kako je mogoče, kdaj????
Moža sem vprašala in po njegovem odgovoru mi je ostal cmok v grlu.
Rekel mi je, da mi je žal, in da je že dolgo tega, pa da si ni mislil, da mi bo kdo povedal, in da me ima rad in ….
Prizadeta sem, otrokoma nočem niti pod razno povedati, saj niti ne mislim oditi. Tako iz dneva v dan tiščim in premlevam o tem, ter komaj čakam, da bom dobila kakšnega vnučka ker mislim, da je to še edino za kar se mi splača živeti.
Vesela sem, da me je sine naudušil za internet in sem tako prišla do vas. Upam, da si bom tukaj lahko delila svoje težave, saj je veliko lažje, če breme poveš še drugim in se ti zdi da ti ga tako pomagajo nositi še ostali.
Je mogoče še kdo, ki ima take težave, kako si pomagate?
Hvala Anka
Pozdravljena Anka!
Pred mesecem sem o tem pisala v forumu Psihiatrija ( ker tega še ni bilo )pod temo “skok čez plot”. Preberi si odgovore.
Lahko dodam še to, da v takem primeru leta niso pomembna. Se mi zdi, da vedno enako prizadene.
Ne zapiraj se vase, saj boš edino ti trpela. Iz izkušenj ti povem, da je po pogovoru vse veliko lažje, pa čeprav ga je včasih težko začeti. Naj te tolaži misel, da te res ljubi, če je ostal pri tebi. Pravijo, da ljubiti pomeni odpuščati. Jaz sem odpustila, čeprav pozabila ne bom nikoli.
Oglasi se še kaj.
Draga Anka, res vam mora biti težko, ker je bilo vaše zaupanje tako izigrano. Vendar – če pogledam malo moje prijatelje…. Fant, ki ne more prenehati varati, žena ve za to in mu odpušča, ker ve, da je ona glavna. Moj prijatelj, ki je obrtnik in hodi po hišah. Pravi, da je naletel že na kar nekaj babnic, ki so se mu dobesedno ponujale…Ostal je trden, ampak ni dosti manjkalo, da bi…
Naša narava je šibka, dostikrat se zalotimo v prepovedanih mislih in če se nam ponuja prepovedan sad, nas ni veliko, ki bi se mu znali vedno upreti. Še kako rad nas ujame v nepravem trenutku, ko se ne moremo upreti. Nočem opravičevati vašega moža, vendar je on svojo napako spoznal in upam, ob njej dozorel.
Tudi sama sem bila nekoč prevarana in nisem odpustila. Danes mi je žal, ker vidim, da idealnega človeka brez napak ni. Pozabila sem najino ljubezen, njegove lepe lastnosti in sem se zapletla v celjenje ranjenega ponosa. Nisem ga uspela zaceliti in razšla sva se. Po veliko letih vidim, da sva bila zares za skupaj in da sem ga zapustila ne zaradi njegove napake, ampak zaradi sebe in svojega ponosa. Včasih je bolje pozabiti ponos, ne biti sebičen, nekako razumeti in dati še eno priložnost, da zaupanje spet zraste.
Draga Anka!
Verjamem, da ti je hudo. Ampak mislim, da bi mu morala oprostiti. Naj gre po zlu vajin zakon zaradi ene same napake? Vsi imamo slabosti in včasih pač kakšni nehote podležemo.
Tudi jaz sem bila prevarana. Še preden sva ustvarila družino. Bilo mi je hudo, vendar sem mu oprostila. In ni mi žal. Mislim, da boljšega zakonskega partnerja kot je on, nikoli ne bi dobila. In kar je najbolj pomembno, kljub tisti napaki pred leti mu zaupam.
Otrokom pa nikar ne pripoveduj o tem. To je pač vajina stvar. In verjetno bi mu tudi preveč zamerili. Od svojih staršev pač pričakujejo nezmotljivost.
Kaj je z vami ženskami narobe??? Najbolj ležerna varianta je odpustiti, poskušati pozabiti…Pri tem pa pozabljte, da to pušča hude psihične posledice, odpoved v postelji itd.
Draga Anka!
Vzemite si raje čas za potovanje! Premislite o vsem! Pojdite stran za nekaj časa, gotovo se najde možnost. Če nimate sami denarje, ga vzemite od moža. Toliko vam je pa le dolžan za prevaro, kajne? Naredite zase kaj lepega, pojdite k frizerju, na masažo, spoznavajte nove stvari, vpišite se na Univerzo za tretje življensko obdobje, karkoli!
Najtežje se je soočiti s problemom in ga razrešiti. Zato nekateri tonejo v omamo, nekateri se zaprejo in poskušajo pozabiti. Ampak to ne gre! Moški (na žalost) tudi zato varajo, ker vedo, da ženska ne bo dovolj močna, da bi ga zapustila, ker vedo, da si lahko to privoščijo, ker v končni fazi tudi mislijo, da nimamo dovolj poguma ali celo denarja.
Ne pravim, da se ločite. Le pojdite za nekaj časa stran od moža in družine. Pa če pravite, da sta sinova že odrasla, potem je še ena vez/skrb manj. Ne potlačite svojih čustev!!! Kričite, če je treba, jokajte itd. Ampak ne mu dajat vtisa, da si pri vas to lahko privošči! ker bo potem to naredil še kdaj! In ne čakat na vnuke – da ne bo razočaranje, če jih ne bo, prehudo.
V upanju na vse najboljše,
dobra mačka
PS Ne mislite, da vam solim pamet! Sem ravno četrt stoletja mlajša od vas, zato bo marsikdo rekel, da je meni lahko govoriti, ker še nimam družine. Ampak moram priznati, da tudi, ko jo bom imela, varanje pri meni ne bo nikdar dopuščeno niti odpuščeno! To je pa ja menda temelj neke zveze…
Draga “dobra mačka” uživaj v svojem prepričanju dokler lahko.
Si že slišala, da je ljubezen tudi v odpuščanju. Temelj neke zveze pa je poleg ljubezni tudi spoštovanje in čut za odgovornost. Verjemi, da nobena stvar ni čisto črna in druga ne popolnoma bela. Velikokrat je to nekaj vmes. Tudi za varanje to velja.
Ne zagovarjam tistega, ki vara, še zdaleč ne, pa tudi to je res, da ni vedno tisti, ki vara moški in ne odpuščamo vedno ženske, pač pa tudi moški. Saj veš da sta za odnos potrebna dva.
Tudi sama sem bila trdno prepričana, da bi fanta oz. moža zapustila, če bi me prevaral. Ko me pa je, mi je strl srce pa sem kljub temu ostala pri njem, ker ga ljubim. Kljub temu še vedno verjamem vanj pa tudi v najino skupno življenje.
Ko boš imela otroke in videla njihovo neizmerno ljubezen, ki jo ne delijo med starša ampak dajejo staršem, njihovo žalost in strah v očeh že ob normalnem prepiru, ki mu odrasli niti ne posvečamo posebne pozornosti, potem pa le reci “NIKDAR” če moreš.
Najbrž ne boš verjela, toda v vsakem varanju je tudi nekaj pozitivnega. Toda treba je poiskati to in na tem graditi.
Verjamem, da te nisem prepričala, tudi namen ni bil tak, še manj pa pridiga.Pa upam da se ti nikoli ne bo treba s čim takim ukvarjati.
“dobra mačka”, saj se ti tudi vidi, da si vsaj pol stoletja mlajša od avtorice posta, ker tvoj nasvet vodi v polomijo na celi črti. Ti še nikoli nisi z nekom živela 30 let, imela z njim družine, skupnih prijateljev, skupnih spominov, skupnega reševanja težav, premoženja itd.
Ni človeka, ki ne bi naredil napake in te je potrebno reševati s trezno glavo, na pa z evforično užaljenostjo in prizadetostjo, ker prevare se ne odpusti, prevaranti vedno varajo, so slabi ljudje, itd.. Tako razmišljanje in tako sprejete odločitve vsem prinese samo sr****. In avtorica posta najbolje ve, kakšne rešitve in kompromise je še pripravljena in sposobna sprejeti.
Japajade da je to bilo že dolgo nazaj, v letih že ne, ker se najbrž ženska tudi ne bi več spomnila tako da…ni bilo tako daleč nazaj ne ne
me pa tako pogreje ta, saj te imam rad; kurz pa zdaj da me ima rad, potem ko je drugo obdelal in ga je minilo do nje in bi rad v toplo gnezdece nazaj
in ko še to isto prileti iz ženskih ust, ja kaj pa so dejanja!!! to se kar spregleda!!!
Ja bravo, se ne branim nobenega več, če že tako rade od-dopuščate, perete in kuhate. mi se bomo zabavali :))))
Vsi delamo napake ja ampak varanje NI napaka. Je zavestno dejanje. Njega ni ovirala družina, pa žena, pa skupni spomini, prijatelji, premoženje, NE njemu to ni nič pomenilo, če mu namreč bi se ne bi v to spustil in naredil polomije ki naj jo zdaj žena pomete ali požre( on si pač ni mislil,da bo zvedla!!) saj on jo ima rad!!!
In ljudje, ki ti zavestno ( preračunljivo, koristoljubno) in zahrbtno storijo tako grdobijo SO slabi ljudje, Le zatiskajte si oči, jim bo še lepše, saj to si zaslužijo:)) tako kot ve, najbrž!
Je tema že stara a še vedno aktualna.
NEDOLGO ne težit in zganjat foušije,ker je tebe zapustil.Vidiš nje ni zapustil-ostal je pri njej in tudi on komaj čaka vnučke…pozabi draga moja-skupaj bosta z vnuki hodila na počitnice in še bo fajn-BREZ SKRBI…IN JAVI SE ŠE KAJ in povej tem opravljivim babam, da si mu oprostila, saj pozabila je jasno da ne boš kar tako, z leti pa tudi, saj če bosta še dolgo let skupaj, boš itak videla da so vse izvisele, samo tebe ima rad-pri tebi je ostal !!!
Draga Anka!
Nedolgo2 ti je morda še najbolje svetovala. Odpusti mu, občasno se boš seveda še spomnila na to. Ampak: mar vse dosedanje življenje, ki sta ga z možem preživela skupaj, nič ne velja. Najbolj zoprne so mi stare tercialke, ki skušajo na take in podobne načine razbijati družine… Fuj! Naj jih vrag pocitra.
Zakaj ti to pišem Anka? Ker sem sam imel takšno dogodivščino. Ljubica me je celo nagovarjala naj se ločim. Jok, brate odpade, sem si rekel. Tega si pa z ženo resnično nisva zaslužila, da bi nama ena zafrustrirana ločenka razdrla zakon. In iskreno sva se pogovorila z ženo. Ostal sem doma, pri njej in pri sinku. Skupaj gradimo in razvijamo naše gnezdo in zakonsko skupnost.
Resnično te je škoda, če boš zaradi tega spodrsljaja, zavrgla vse kar sta dobrega in lepega ustvarila, doživela in imela skupaj s tvojim možem, s tvojima sinovoma. Saj niti ne veš, kako je to varanja prišlo, kaj je babnici takrat prišlo na misel, da ga je premamila in zvabila v stanovanje… Zlobna soseda je dogodek morda opazovala in čez dolga leta podrobila tebi, da bi ti škodila.
Poznam veliko zakoncev, ki so si zvesti. Pa še dosti več takih, ki veselo skačejo čez plot – eni ali drugi, pogosto kar oba. Včasih so rekli: dokler ne veš, ne boli. Razočaranje je seveda nujna in neizbežna posledica. Še hujše posledice za celotno družino ima ločitev. In zato draga Anka, si ne dovoli, da ta pripetljaj, ki je že zgodovina in ga tudi tvoj poštar obžaluje, pokvari prihodnost. Življenje je prekratko, da bi si lahko dovolili takšne napake, ki se jih veselijo samo zlobneži. Življenje teče dalje – pokaži možeku, da mu kljub vsemu zaupaš, da se imata kljub vsemu rada, da se spoštujeta. Vso srečo želim tebi in tvoji družini. Če tega ne zmoreš takoj, pa sčasoma, vsemi si čas in malo premisli. Spoznala boš, da imam prav, saj sem tudi sam ravnal enako – ostal doma pri svoji družini. Sedaj si že vsi skupaj želimo samo še vnučkov, prav tako kot ti in tvoj poštar. Mar ni to nekaj, kar odtehta vse probleme in težave, ki nam jih prinaša življenje.
Oglasi se še kaj, draga Anka, zaupaj nam, če te še kaj muči. Zlobnim babnicam, ki ti želijo le škoditi, pa ne prisluhni več. Kaj jih briga! Življenje, ki vama z možem še preostane, je res samo VAJINO in ne uničiti si ga.
Lep dan ti želim!
Jože K.
Joško ti je lepo povedal kako to gre, kot moški in prevarant, čuvaj brlog in fukaj drugje.
Saj ko ženo prepričaš kako je to fajn da se vrneš nazaj ni nobenega problema več. Sedenje na dveh stolčkih zagotovljeno. No on bi bil še vedno s tisto ljubico če bi mu še vedno samo noge narazen držala.Takrat ni bila ena ločena zafrustriranka, Ko je želela več, mogoče dala ultimat, jo je pa popihal ženi pod kiklo, revček. Tega si dragi Jožko tvoja žena resnično ni zaslužila.
Še vedno odgovornost za svoje dejanje na ljubico prelagaš. Očitno ti je nagnala strah v kosti in zato zdaj pljuvaš po njej. To lahko naredi le največji g..
Na vnuke ti ni treba čakati v gnilem zakonu.
Stara sem 42 let.Je ena izmed tem, ki bi se dalo o njej pisati v nedogled.Ker smo ljudje različni,se tudi odzovemo tako.Težko je napovedat,kaj bi človek sam naredil,ko te doleti nekaj takega.Jaz pišem zato,ker sem odraščala v družini,kjer je bil prisoten alkohol in prevare.Nas štiri otroke je zaznamovalo za celo življenje.Oče je imel ljubico vse od začetka pa do konca.Pa ni bila kdo,ampak mamina sestra.Doma pa pijača in pretepi,strah in trepet.Ko sem bila stara 8 let sem zato zbolela za božjastjo,katero sem v 15 letih tudi pozdravila.Vprašate se,zakaj ni nekaj storila?Tistikrat pred 55 leti so pač bili drugačni časi.Čustveno nismo dozoreli nikoli.Sestrin zakon je polomija,tudi ne zna nič naredit,bratov zakon je polomija.Moj?Ne vem kaj me mogoče še čaka?Imam moža prekrasnega in tudi dva majhna otroka 8in4 leta.Zgradila sva hišo imamo se lepo.Skupaj sva že 11sto leto,najina ljubezen pa raste in raste.Zaupava si,kot še nikoli nisva zaupala.Nikjer,nobenmu,nikomur.In,da se to podre,nevem kaj bi storila.Na kaj takega res nisem pripravljena,nevem.Še vedno z sabo vlečem preteklost,ki me boli,tišči vprsih,ne morem jima odpustiti,tudi mami ne,ker vem,da za vsako prevaro stojita dve osebi,vsak je nekaj kriv,tudi moja mama.Mogoče sem krivična,ampak tako čutim..Zakon treba spoštovati ,ga graditi,dati in prejeti kaj rabimo.Da ne greš iskat drugam,kar bi doma pogrešal.Pogovor…….,tudi o spolnosti,nobena tema ne sme biti tabu.Trdno upam,da sva storila prelomnico,ker tudi on je imel isto otroštvo.Na najinih otrocih se pozna,da smo zgledna družina.Preteklosti ne bom pozabila nikoli,tudi ne vem če bom lahko kdaj oprostila.Danes je oče nepokreten po težki možganski kapi in midve z mamo skrbima za njega.Ostala sem brez službe,za njim ne kasiram nič,ker ga nikdar ni brigalo,kajbo,ko bo star in bolan.Ko ga takole vsaki dan gledam nebogljenega,ko ga umivam,mu menjavam plenice,me prime,da bi ga ubila.Sovražim ga pa vendar vse naredim zanj.Obiski so redki,čeprav je polsestra soseda,naredil ji je vikend,ki ga je dedovala,jaz pa doma podrtijo,polno mravelj,podgan,miši,brez kopalnice,samo za podret je bila.Midva z možem sva,mojim staršem omogočila lepše življenje.Sedaj tudi ljubice več ni,ker baje ,kaj če z njim ko pa nič ne govori.Moje noči so še vedno dostikrat neprespane.boleče.Srečna pa sem,ko zvečer pride mož iz dela,se pogovorimo.se vsi štirje pocartamo v najini postelji in me zjutraj z kavico zbudi.Vem pa tudi da nekje pri meni obstaja en rezerven predal,kaj pa če slučajno…………?Vse kaj čutim,ni mogoče opisati,vem,da so ljudje hudobni,še posebej če te vidijo,da ti gre lepo.Jaz bom dala vse od sebe,da nama bo lepo doma,da oba dobima kaj potrebujeva.Ne vem dati nasveta,kaj narediti,kot prevarana oseba,ker res,LJUDJE SMO RAZLIČNI……
l.p.Milena
Ja, Milena – strinjam se s tabo. Vse, kar ste težkega preživeli, se nedvomno dokaj pogosto odraža tudi v zakonih in družinah otrok. Včasih pravimo: vse se plača! Do neke mere to tudi drži.
Tudi glede hudobnosti in zlobnih ljudi, ki so foušeritni, če vidijo, da se imata dva res rada in so srečna družina, se strinjam s tabo. Kar težko si je predstavljati, česa vse to takšni zlobneži/ce zmožni, da razdrejo zakonca in ne samo zakonca, celotno družino.
Menim, da je tudi v primeru varanja vse odvisno od tega, koliko si zakonca še lahko zaupata, kakor tudi od tega, kakšen je bil njun zakon skozi celotno obdobje. Navsezadnje tudi od tega, kako se ujameta pri seksu. Menim, da veliko žena, in tudi možje niso pri tem nobena izjema, ni zadovoljnih s seksom. Seveda to ni nujno razlog za varanje enega ali drugega zakonca.
Še vedno pa sem prepričan, da negativno sprejemanje te ‘novice’ zakoncema in celotni družini prej škodi kot koristi. Posledice so lahko res neprijetne za vse. Najbolj se zatika pri delitvi premoženja, pri preživninah otrok, če se le-ti še mali – pri kom bodo potlej živeli, kako bo izbrani partner lahko skrbel zanje (tudi odločitev sodišča je pogosto nerazumna in celo v škodo otroka ipd.). Če sta zakonca gradila zakon tako, kot ga ti opisuješ, potem ga neka zlobna čenčara ne more povsem razmajati, saj so temelji trdni kot je trdna tudi vajina ljubezen. V življenju so nujni tako vzponi kod padci, podobno kot pri zdravju – marsikaj ljudje znamo premagati.
Še komentarček za ‘AH JA-ja’, čeprav si ga komajda zasluži: Menim, da sodiš med zgoraj omenjene zlobneže. Vsaj tvoj stil pisanja je takšen. Totalen negativec si.