MimaŠ – “kje si”?? :((
Sama nisem naročena na Delo ali tisti časnik, ki še ima Ono v prilogi, tako da sem bila prepričana, da so me zamenjali s čim tehtnim. Ampak če je tako, da je sama moda, potem si ne morem misliti nič drugega kot to, da sva jaz kot oseba in moja knjiga kot zgodba pač preveč nepomembni, da bi se komu zdelo potrebno ohraniti fer odnose. Bojim se, da s tem kažejo tudi svoj odnos do novinarke, ki se trudi svoje delo korektno opraviti, pa ji je treba pokazati, kje je njeno mesto, da si ne bi kaj preveč domišljala. Še posebno, da bi odločala o tem, kdaj bo objavljena kaka tema.
Žal mi je, ne vem, kaj reči drugega. Včeraj popoldne mi je novinarka sporočila, da je članek preložen v naslednjo številko. Zakaj, ni vedela, krivi pa so uredniki.
>mpak če je tako, da je sama moda, potem si ne morem misliti nič
>drugega kot to, da sva jaz kot oseba in moja knjiga kot zgodba pač
>preveč nepomembni, da bi se komu zdelo potrebno ohraniti fer odnose.
>Bojim se, da s tem kažejo tudi svoj odnos do novinarke, ki se trudi svoje
>delo korektno opraviti, pa ji je treba pokazati, kje je njeno mesto, da si
>ne bi kaj preveč domišljala. Še posebno, da bi odločala o tem, kdaj bo
>objavljena kaka tema.
Meni se zdi pa skrajno NEPRIMERNO, da v tednu boja proti raku ne namenijo niti enega samcatega clanka na to temo – ce so se ze odlocili, da nas vse zanimajo le cunjice.
(Res pa je, da so notri cunjice le za take, za katere bi clovek naprej pomislil, da so ze popolnoma shirane od kemoterepij in boja proti bolezni… Saj nisem zares zlobna, ampak tudi malce jeze je treba strest ven in ne drzati v sebi, ali ne? 🙂
Manca
Spoštovana gospa Mima,
danes je 8. marec. Prav vsaki ženski bi podarila vašo Mavrico iz pločevinke, najprej pa gospe urednici One, Sabini Obolnar. Ni prav, da v tednu, ko se poudarja bolezen RAK, ko so prizadete mnoge ženske, spregledajo temo, ki se je večina izogiba, dokler ne prizadane njih ali njihovih bližnjih. Ni vse lepo kar se sveti (mislim na modo in pokvarjen svet, ki se vrti okoli nje, bajni dobički in privilegij bogatašev), lepo je le sonce, ki ga lahko gledamo vsi ljudje sveta in smo skupaj hvaležni za sleherni trenutek življenja na Zemlji.
Vam draga gospa Mima pa pošiljam, čeprav le v mislih, šopek tulipanov za današnji praznik in se vam zahvaljujem za napisano zgodbo življenja.
Moja mami (tudi ona preživlja to bolezen) pa bo danes dobila šopek zvončkov, ker vem, da težko čaka pomlad.
Bodimo ponosne, da smo ženske, da smo podarile življenja, da želimo biti dobre mame, žene, delavke…, čeprav tega mnogi ne vidijo, dokler nas imajo.
Hvala, punce!
Mogoče pa bi te meile poslale tudi na Ono? S tisto opombo vred, da zgledajo, kot da so shirane od KT!
Ja, Ona kot ženska revija. Včasih jo dobim v roke, a še nikoli se ni zgodilo, da bi bila v nji samo moda. Pa ne smem biti preveč kritična. Doslej so bili edini, ki so pokazali interes. V teh krogih brez vez in znanstev res ne prideš nikamor.
Brezplačnih izvodov knjig si ne morem privoščiti, me stanejo prav toliko kot vas. Komu promocijske izvode poklanja založba, pa ne vem. Na mojo pobudo so jih dobile Manca Košir, Marija Vegelj – Pirc in Mojca Senčar. Več si nisem upala predlagati.
Računam, da enkrat tudi intervju bo objavljen. Da ga bom dočakala.
Mima
Spoštovana gospa Mima,
Nisva se razumeli, glede podarjanja Vaše knjige. Simbolično sem hotela prikazati, da bi namesto rož, ki jih moški podarjajo ženam, dekletom in ….
npr. jaz podarila Vašo knjigo. Da bi iz te knjige mnoge ženske, tako kot sem jaz, potegnile smisel življenja, da bi se nehale pehati, sekirati in greniti
trenutke sebi in ostalim za nesmisle, ki nas obkrožajo.
Še veliko optimizma Vam želim, intervju z Vami pa “mora” biti objavljen, če ne, pa bo sledilo pismo na uredništvo ONE.
Z upanjem v prihajajoči pomladi-Tina.
Ne, ne, saj je vse v redu. Nisem obupala, r2dt, in nisem razumela, da bi morala jaz podarjati knjigo, Tina. Samo še enkrat se je potrdilo, da vsak pač samo sebe vidi, tako tudi pri Oni. Ampak kot sem rekla, drugi časopisi pa niti vprašajo ne.
Kar se poklanjanja knjige v poduk tiče, pa bi bilo gotovo najbolj učinkovito, če bi jo podarjala sama, tako sem mslila, Tina.
Hvala za voščilo, r2dt, praznik jemljem zares. Ker vem, da sem morala marsikaj, česar gospem na zahodu ni bilo treba in ker vem, da sem stvari, ki sem se jih lotila, izpeljala kot je treba, čeprav so mi bile vsiljene proti moji volji (izvolili so me za predsednico sindikata). 8. marec praznujem kot ženska. Materinski dan praznujem kot mati. Drugače. Zame ima vsak od teh dveh dnevov drugačen pomen in ga tudi drugače jemljem.
Spoštovana gospa Mima,
vesela sem bila, da sem ob jutranji kavi prebrala ” vašo zgodbo v malem” v Oni, sedaj Vas tudi vidim in poznam. Res je, tisto kar ste napisali ob 50.rojstem dnevu; izgledate čudovita Abrahamka, nihče, ki Vas ne pozna, ne bi rekel, kaj vse ste že doživeli.
Želim Vam moč, da boste videli še veliko čudovitih dogodkov, ki jih pričakujete, ki Vam jih pripravljajo najbližji.
Hvala za vse pozitivne misli.
Z lepimi pozdravi, Tina
Hvala, Tina!
Od takrat, ko sem praznovala abrahama, do danes sem izgubila 12 kg, vendar se to komaj opazi, saj že od sredine januarja jemljem medrol in sem v obraz kljub vsemu kot polna luna. Drugače pa mislim, da se nisem zelo spremenila. No, ne vem, sam o sebi človek težko sodi.
Opažam, da me nekateri spet poskušate vikati. Prosim, nikar. Ne vem zakaj, a bolje se počutim, če sem z drugimi na ti. Bolj močna se počutim, kot da mi posredujete več energije.
LP!
Mima
Draga Mima,
po besedah te že dolgo poznam, (forum, Mavrica), sedaj ko sem še prebrala tvoj intervju in videla tvojo sliko si mi še bolj blizu. Želim ti še veliko let “surfanja ” po spletu, veliko srečnih dogodkov v družini, veliko besed na forumu. Ne bom ti pisala, da bodi še naprej taka borka kot dosedaj, ker sem prepričana da boš.
Drži se
Kaja