Bula na stegnu
11 letnemu nečaku se je na zunanji strani stegna naredila bula, cca 2cm, ki ga je občasno močno bolela. Zdravnik je dejal, da če se spomni, da se je tja udaril, da stvar ni zaskrbljujoča, drugače pa bi lahko bila. Poslal ga je na ultrazvok, ki pa menda ni dal jasne slike, zato so ga poslali na punkcijo na onkološki. Seveda, nas sedaj vse malo skrbi. Ne vemo, ali je to zgolj preventiva in rutinski postopek pri takšnih bulah ali pa je vse skupaj tako sumljivo.
Ali ima kdo kakšno informacijo, ki bi omilila negotovost. Saj se mi zdi, da je ravno negotovost najhujša.
Hvala.
Draga Teta!
Rak v tej starosti je redek, vendar je nanj potrebno pomisliti. Zelo dobro je, da je bil odvzet vzorec. Seveda vas skrbi, saj je čakanje na izvid najbolj mučno. Vendar pa boste šele, ko bodo izvidi jasni, vedeli, kako in kaj. Če želite, da vam rečem karkoli vzpodbudnega, lahko pokomentiram le to, da je 2 cm velika sprememba razmeroma majhna. V primeru, da gre za mehko tkivo, jo bodo lahko v celoti odstranili. Lahko vas zelo skrbi, lahko pa sklenete, da se do izvidov ne boste obremenjevali. Mislim, da je to zadnje vsekakor najboljše.
Lepo vas pozdravljam!
Irena
TUDI MENI JE ZRASTLA BULA NA LEVEM STEGNU.SEDAJ JE VELIKA 20CM.KO SEM ŠLA NA ONKOLOŠKI INSTITUT V LJ.SO MI NAREDILI DVE PUNKCIJI.PRVA JE POKAZALA SAMO MAŠČOBNE CELICE NA DRUGI IZVID ŠE ČAKAMO.BILA SEM PRI DR.ERŽEN.REKLA JE DA BO BULO IZREZALA IN DA MI MORA IZREZATI TUDI MIŠICO NA STEGNU.TO POMENI DA NE BOM MOGLA VEČ BREZ PROTEZE ALI OPORE HODITI.STARA SEM 28LET IMAM DVA MALA OTROKA IN SEM NA ROBU OBUPA.NE VEM ALI NAJ SE DAM OPERIRATI ALI NAJ GREM ŠE PO KAKO MNENJE V TUJINO.VESELA BI BILA ČE BI MI LAHKO KDO KAJ NAPISAL KI JE TO DOŽIVEL ALI KAJ PODOBNEGA.IMAM NAMREČ OBČUTEK DA ZDRAVNIKI SAMI TOČNO NE VEDO KAJ TO JE NA MOJI NOGI. Teta napisal:
> 11 letnemu nečaku se je na zunanji strani stegna naredila bula,
> cca 2cm, ki ga je občasno močno bolela. Zdravnik je dejal, da
> če se spomni, da se je tja udaril, da stvar ni zaskrbljujoča,
> drugače pa bi lahko bila. Poslal ga je na ultrazvok, ki pa
> menda ni dal jasne slike, zato so ga poslali na punkcijo na
> onkološki. Seveda, nas sedaj vse malo skrbi. Ne vemo, ali je to
> zgolj preventiva in rutinski postopek pri takšnih bulah ali pa
> je vse skupaj tako sumljivo.
> Ali ima kdo kakšno informacijo, ki bi omilila negotovost. Saj
> se mi zdi, da je ravno negotovost najhujša.
> Hvala.
Draga mihi!
Velikost vaše bule je zaskrbljujoča. Zato je prav, da je bil odvzet še en vzorec, saj prvi gotovo sploh ni pokazal pravih celic, saj se zgodi, da jih pri punkciji zgrešijo, če pa prave celice obdaja maščevje, jih je še toliko težje “zadeti” s punkcijo. Žal ne navajate, v kolikšnem času je bula tako zrasla. Če se je to zgodilo hitro, obstaja sum na raka, glede na vašo starost, predlagan poseg in velikost bule verjetno za raka mehkih tkiv, kar sumijo tudi vaši zdravniki, čeprav še ni dokončnega izvida (torej je res, da še ne vedo, katere celice točno ta tumor tvorijo, kako izgledajo itd.).
Mehkotkivni tumorji se lahko pojavijo v mišicah, maščevju, živcih, tetivah in drugih tkivih, ki podpirajo, obkrožajo ter ščitijo telesne organe (ali kosti). Taki tumorji so pogosti in večina je benignih (nenevarnih – kot je bolj verjetno pri nečaku od Tete, ki je pisala na forum), tisti, ki pa so maligni (nevarni, torej rakasti), pa se imenujejo mehkotkivni sarkomi. Ti lahko hitro rastejo in so večjih razsežnosti, včasih celo nekajkilogramske bule.
Dr. Erženova vam je svetovala izrez z varnostnim robom (z mišico vred!). Na ta način je več možnosti, da se odstrani celotno rakavo tkivo in ni ostankov rakavih celic in je veliko manj verjetnosti za ponovitev raka! Odlašanje z operacijo je lahko nevarno. Zavedati se morate, da je sicer žrtvovanje mišice določena okvara, vendar vam lahko reši življenje. Razne opornice in proteze za pomoč pri hoji pa iz dneva v dan napredujejo in so bolj izpopolnjene in boljše. Vse pa kaže, da bo znanost morda čez desetletje ali dve tako napredovala, da morda dodatne opore sploh ne boste več potrebovali, saj bo na voljo funkcionalno zdravljenje (npr. presaditve mišic!), ki bo vaše težave pri hoji odpravilo.
Nikar ne obupujte. Zakaj bi se vdali? Vaša dva otroka naj vam bosta motivacija, da prestanete operacijo in ste pripravljeni tudi prenašati posledice okrevanja in privajanja na hojo z opornico.
Zdravljenje mehkotkivnih sarkomov pri nas ni drugačno kot v tujini. Kirurški poseg je primarno zdravljenje za večino mehkotkivnih sarkomov (in tudi benignih tumorjev). Pred dvema desetletjema je bilo najpogostejše zdravljenje sarkomov amputacija uda. Sedaj pa je možno ud rešiti v večini primerov, torej je napredek v zdravljenju precejšen. Dopolnilno zdravljenje predstavljata lahko kemoterapija in obsevanje.
Razumem, da niste v lahkem položaju, da ste prestrašeni in obupani. Tudi izvidi še niso jasni in ne veste, kakšna je pravzaprav vaša bolezen. Ker pa obstaja sum na raka, lahko premislite o operaciji, se informirate, kako poteka, kakšno je okrevanje, zberete torej čimveč informacij, postavite čimveč vprašanj, dajte si pokazati pripomočke, ki jih boste potrebovali po operaciji za hojo in se seznanite z njimi.
Prisluhnite torej zdravnikom in še bolje – na posvet z njimi pridite pripravljeni, z lastnimi vprašanji, ki vam bodo v pomoč pri odločitvah. Nekaj splošnih vprašanj najdete tukaj in vsekakor vam priporočam, da si jih pred pogovorom z zdravnikom vsa zabeležite na listek, ki ga vzemite s seboj.
http://med.over.net/phorum/read.php?f=26&i=425&t=425#reply_425
Lepo vas pozdravljam!
Irena
Draga Irena, ponovno sem tu. Žalostno je sicer, da od vas večinoma dobimo boljše odgovore kot od marsikaterega lečečega zdravnika(so tudi zdravniki, ki pacientu vse razložijo), ampak dobro, da imamo vsaj to možnost.
Mi smo se spet znašli v položaju, ko smo sicer zvedeli za izvid od nečaka, ne vemo pa(še) kaj to pomeni. V izvidu naj bi bila ena atipična celica. Zdravnik je sicer rekel, da se dostikrat zgodi, da je izvid malo čuden in da je dobro, ker se je bula medtem zmanjšala, ampak ni pa dal odgovora kaj vse skupaj pomeni. Odredil je dodatni rentgen in pa ultrazvok. Ali mi lahko na podlagi teh novih podatkov poveste KARKOLI?
Hvala lepa!
Teta
Draga mihi,
o tem se boste morali pogovoriti s kirurgom. Odvisno bo tudi od poteka operacije. Ne sprašujte še sorodnikov, ali bi vam darovali mišico, ker morda sami posega ne boste hoteli zaradi tveganja in hudih stranskih učinkov zdravil, ki bi jih v tem primeru morali doživljenjsko jemati, poleg tega pa vam te mišice ne bi mogel kar nekdo preprosto darovati, saj jo sam potrebuje. Če se ne motim (?), gre za sprednjo krojaško mišico, eno najmočnejših mišic v telesu, ki se mora med hojo ustrezno krčiti in tudi nosi telesno težo, zato dvomim, da bi jo bilo moč danes uspešno presaditi. Vendar nisem strokovnjak kirurg, zato se pozanimajte o možnostih zdravljenja. Presadek bi moral ustrezno zaživeti, se “prijeti”, problem je mišico pravilno spojiti z živcem, da bi delovala, prav tako pa bi morala biti dobro prekrvavljena (zlasti, ker je velika oz. dolga in še obremenjena s silami, zaradi česar obstaja problem pretrganja šivov ali nezraslih mišičnih vlaken). Če vsi ti pogoji niso izpolnjeni, nastanejo hudi zapleti. Danes je zato, če boste to mišico izgubili z operacijo, verjetno optimalna rešitev opornica. O vaših možnostih zdravljenja pa se vsekakor pogovorite z zdravnikom, ki vas zdravi, saj vas najbolje pozna, spremlja in odkriva vašo bolezen, ve, za katero mišico gre in pozna možnosti zdravljenja. Prepričana sem, da vam bo predlagal najboljše možno zdravljenje, saj ste mladi in pomembno je, da ostanete čimbolj telesno aktivni.
Lepo vas pozdravljam!
Irena
Draga Teta,
ena atipična celica (to pomeni dobesedno neznačilna) ne pomeni ničesar. Najverjetneje bo treba punkcijo ponoviti ali pa bulico v celoti kirurško izrezati z varnostnim robom – tako bi patolog za pregled dobil največji možni vzorec celic. Odgovora, kaj vse skupaj pomeni, vam zdravnik ne more dati, ker izvidi niso bili povsem jasni, zato je odredil dodatne preiskave.
Lepo vas pozdravljam in vam želim vse dobro!
Irena
draga irena mojih izvidov še sicer ni bilo a je dr.erženova rekla ,da moram jutri v četrtek na sprejem in v petek na operacijo .rekla da bomo še sicer videli a da se operaciji ne da izogniti.kaj mislite da na j vprašam za transplantacijo mišice ali ne.kaj naj naredim ?kaj me čaka?!
upam da bom dobila odgovor preden grem.dr.erženova je še rekla da tudi če je bula nenevarna da mora ven in to z operacijo.ne morem se spoprijazniti s tem ,da za mene ni drugega zdravljenja?!
mihi
Draga mihi,
dr. Erženova se dobro zaveda, da je odlašanje z operacijo lahko za vas nevarno. Tudi, če je bula nenevarna, mora resnično ven. Kaj naj naredite? Čimprej na operacijo! Morda niste prav veseli, da vse to tako hitro poteka, a mnoge bi veliko bolj skrbelo, če bi na operacijo morali čakati mesec ali dva! Razumem, da vas je strah in se ne čutite pripravljene na vse posledice. Toda pogumno stopite na to pot, kajti kirurški poseg je v vsakem primeru temeljno zdravljenje takšnih izrastlin, pa najsi so rakave ali ne.
Pripravite si vsa vprašanja, ki vas zanimajo v zvezi s posegom. Kako dolgo bo trajal, kdaj se boste zbudili, kaj vam bodo predpisali za lajšanje bolečin, ali vam je lahko slabo, kako dolgo bo trajalo okrevanje, kdaj boste začeli z vajami za okrevanje po operaciji in podobno. Prosite sorodnike in prijatelje, da se pridejo po operaciji pogovarjat z vami, vas tolažit, podpirat. Pripravite si nekaj malenkosti za v bolnišnico, kakšno dobro knjigo, ki ste jo zmeraj radi brali, ali pa kakšnega starega ali novega medvedka ali žirafo, da bo z vami. Če vam bo slednjo posodil kateri izmed otrok, bo imel občutek, da je nekaj naredil za mami in bo ponosen.
Hudo je, ker položaj zahteva, da se kar naenkrat iz negotove in prestrašene bolnice spremenite v pogumno bojevnico. Toda recite si, da boste potrpeli, kar je treba, tolažili pa se boste kasneje.
Lepo vas pozdravljam in vsi s foruma vam želimo vse dobro!
Irena
Spoštovana Irena,
spodobi se, da vam nekaj vrstic napišem tudi sedaj, ko je že vse za nami. Skratka: izkazalo se je, da je imel nečak v stegnu cca 2,6 cm dolg košček stekla, ki je tam ostal izpred 6 let, ko je padel skozi steklena vrata in se porezal po notranji strani stegna. Na zadnjem pregledu je bilo ugotovljeno, da se je košček premaknil pod povrhnjico, zato mu ga je zdravnik z lokalno enostavno odstanil. No, glede na vse vmesne izvide, ki bili vsi malo čudni in so vsebovali tudi možnost “raka na kosti”, smo seveda vsi nad takšnim razpletom navdušeni. Hvala tudi vam za podporo im nasvete, kljub vaši prijaznosti pa upam, da mi na tem forumu ne bo treba nič več spraševati.
Lep pozdrav,
Teta
Spoštovana Irena,
že pred časom sem slišal, da obstaja tudi forum na temo medicine…
Sedaj pa bi imel tudi jaz eno vprašanje. Namreč pred približno 14-dnevi sem padel s kolesom in pri tem dobil udarec od prečke na notranji strani levega stegna (na sredi). Kasneje se mi je seveda zadeva obarvala zaradi udarca. Pred dvema dnevoma pa sem spet malo bolj pogledal in pri tem začutil približno 2*1 cm veliko zatrdlino pod kožo. Na zunaj ni nič videti(barva, izboklina), tudi čutiti ne . Na otip je rahlo občutljiva.
Zanima me, če je to kaj resnejšega ali ne ? V prvem (ali drugem) sporočilu je omenjeno, da lahko nastanejo pri udarcu. Je potrebno iti k zdravnici?
Hvala za odgovor in LP
Peter
Dragi Peter,
ne gre za nič resnega. Ni vam treba k zdravniku. Pri udarcu ne nastane rak, ampak ranjeno tkivo, med celice se izlije tudi nekaj krvi (modrica), ki se potem tudi presnavlja (modrica spremeni barvo), kopiči se lahko brazgotinsko tkivo (zatrdlinica) in naposled, čez mesec ali dva, je vse skupaj še čisto majhno in čez leto ali dve tega običajno ne moremo več tipati.
Lepo vas pozdravljam!
Irena
Draga Mihi, moja mama je imela leta 1983 maligno znamenje na notranjem delu noge približno 20 cm pod kolenom. Z operacijo so ji odstranili celotno mišico, tako da je bila od kolena proti stopalu noga približno 25 cm čisto ravna (samo kost in koža). Vendar je s to težavo živela še 25 let. Hodila je čisto normalno, le ob vremenskih spremembah jo je včasih bolelo. Če ti ta informacija kakorkoli pomaga bom vesela. Držim pesti, da se boš močno borila, saj imaš dva čudovita otroka.
Lp, Tanja
IRENA
KONČNO PO 5 TEDNIH SPET DOMA .NOSIM OPRNICO IN IMAM BERGLE.
OPERACIJO SEM PRESTALA IN KONTOLA SLEDI KONEC APRILA.UPAM DA SE BOMO ZNAŠLI IN DA BO HITRO MINIL ČAS DO ZAČETKA FIZIOTERAPIJE ALI KARKOLI ŽE BO POTREBNO DA BOM LAHKO HODLA BREZ OPORNICE.
VSI DRUGI IZVIDI SO SEDAJ VREDU IN UPAM DA SE NE BO KAJ SPREMENILO.
LEP POZDRAV MIHI
Draga mihi,
dobrodošla doma! Me veseli, da ste končno doma in lahko okrevate. Čeprav včasih ne bo šlo vse tako, kot bi si morda želeli, ne izgubite volje. Razgibavajte po navodilih. Tukaj lahko pri okrevanju vsak sam zase največ naredi. Upam, da boste zadovoljni z napredkom in boste dosegli svoj cilj.
Želim vam vse dobro!
Irena