vprašanje o metastazah
Pozdravljeni,
imam vprašanje: ali je možno, da se metastaze širijo, čeprav se originalni rak ne širi več, se je celo zmanjšal?
Mama ima trenutno raka na dojkah, ki ga zdravi z Arimidexom in se ji je zelo zmanjšal. Ima pa metastaze po kosteh, vendar ne vemo od katerega raka – pred tem ga je imela že na jajčnikih in debelem črevesju, ki sta bila (o)zdravljena. Se zasevki po kosteh lahko širijo neodvisno od glavnega raka?
Kaj pomeni, če pri pregledih izvemo, da je krvna slika normalna in da ni znakov poslabšanja, bolečine pa so vsak dan hujše? Lani, ko smo izvedeli za bolezen je bilo precej hudo, potem je bilo vmes že precej bolje, sedaj pa so se pojavile take bolečine, kot jih mama še ni imela. Uporabljamo protibolečinske obliže durogesic – je možno, da se telo tako navadi na določeno zdravilo, da mu ne pomaga več, čeprav smo povečali dozo?
Cel kup vprašanj je, upam, da mi bo kdo znal odgovoriti vsaj na kakšnega.
LP, Darja
Draga darja Ig!
Metastaze se lahko širijo neodvisno od raka in to je glavni razlog, zakaj obstaja razlika v napovedi in zdravljenju med rakom, ki še ni zaseval in tistim, ki je. Če je krvna slika normalna, to pomeni samo, da ni prizadeta tvorba kostnega mozga oz. da pridelava krvnih celic še zadostuje telesnim potrebam. To pove relativno malo, saj lahko zdrav kostni mozeg nadoknadi primanjkljaj prizadetega. Vendar je to vseeno dober podatek, saj prizadetost kostnega mozga ogrozi bolnika. Bolečina je pri bolnikih z rakom zelo zapletena. Najhujša izvira iz prizadetosti kosti.
Bolečina je odvisna od vrste raka, stadija bolezni in tolerance bolnika. Izvira lahko iz zamašenih žil, zaradi katerih je slabši krvni obtok, zloma kosti zaradi metastaz, vnetja, okužbe, psihičnih in čustvenih težav, stranskih učinkov zdravljenja (obsevanje, kemoterapija), pritiska tumorja na živec itd.
Sprva lahko bolečino dobro opazimo, saj jo bolnik izraža z obrazom, srčni utrip se poviša, bolnik se poti, hitro diha. Bolniki, pri katerih traja bolečina več kot 3 mesece, pa je ne kažejo več tako izrazito, zato se predvideva, da je kronična bolečina preslabo zdravljena. Če je mogoče, se bolečino zdravi tako, da se odstrani ali zmanjša tumor, ki jo povzroča. Če se tega posega ne da opraviti (ali pa so, denimo, metastaze številne), se bolečina zdravi na različne načine.
Najpogosteje zdravimo bolečino z zdravili, ki pa imajo vsa stranske učinke. Izbiramo med neopiatnimi analgetiki, opiatnimi analgetiki, antidepresivi in antiepileptiki (žgoča bolečina in mravljinčenje pri poškodovanih živcih) ter steroidi.
Raziskave kažejo, da 90 odstotkov bolnikov z napredovalim rakom čuti hudo bolečino in da se ta pojavlja pri 30 odstotkih vseh bolnikov z rakom, ne glede na stadij bolezni. Vendar ne čutijo vsi bolniki z rakom bolečine, bolečina sama pa je zelo redko znak zgodnjega raka. Bolečina se običajno krepi z napredovanjem bolezni.
Najpogostejšo bolečino povzročajo zasevki v kosteh. Druga najpogostejša bolečina pa je posledica vraščanja tumorjev v živce in votle organe. Najhujšo bolečino povzročajo tumorji blizu živčnih struktur. Tretja najpogostejša bolečina pa je tista, ki je povezana s posledicami kemoterapije, obsevanja in operacije – torej z zdravljenjem samim.
Trajna bolečina je nenehno prisotna in lahko traja ves dan. Občasna bolečina pa nastopi s kratkimi izbruhi hude bolečine, ki se pojavijo tudi, če bolnik redno jemlje zdravila proti bolečinam. Običajno nastopi hitro in traja nekaj minut do ur. Mnogi bolniki imajo številne izbruhe občasne bolečine vsak dan. Izbruhi se pojavijo bodisi zaradi raka ali zdravljenja raka, pa tudi pri določeni aktivnosti (hoja, oblačenje, kašelj). Pojavijo se tudi nepričakovano. Občasno bolečino zdravimo z močnimi, kratko delujočimi zdravili, ki delujejo hitreje kot dolgotrajnejša zdravila proti bolečini.
Mnogi bolniki menijo, da bodo slabše obravnavani, če se bodo pritoževali nad bolečino. Morda bodo zdravniki zdravili raje bolečino in “pozabili” na raka? Prav tako ne želijo dodatno obremenjevati domačih. Zato je prav, da se z mamo pogovorite o tem in ji pojasnite, da je pogovor o bolečini temelj dobrega odpravljanja bolečine. Priznajte ji, da je neustrašna bojevnica in da njeno poročanje o bolečini ni povezano z njenim bojem z boleznijo. Priznati bolečino ne pomeni poraza.
Resnost bolečine ni vselej povezana z obširnostjo zasevkov. Tudi majhen zasevek lahko močno boli, bolečina pa se lahko poslabša, ko nastopi kostni zlom. Zasevki razstapljajo kost, ki se redči, zato je šibkejša in se zlomi. Živčni končiči v in okoli kosti pošiljajo signale možganom. Če zasevki vključujejo hrbtenico, lahko pride do resnih nevroloških poškodb in celo paralize zaradi pritiska na hrbtenjačo. Nekateri tumorji pa stimulirajo novo tvorbo kosti, zaradi česar je ta zadebeljena in gostejša.
Kostne zasevke lahko obsevamo, če ni resne nevarnosti zloma. Grozeči zlom in zlom potrebujeta velikokrat kirurško obravnavo. Cilj tega zdravljenja torej ni ozdravljenje samega raka, marveč olajšanje bolečine. Odstrani se lahko sam zasevek in se stabilizira preostalo kost, ali pa zamenja del kosti z umetnim materialom.
Ob stalni bolečini, ko protibolečinsko zdravljenje ni več učinkovito, je ustrezno ponoviti rentgenski posnetek (ali npr. scintigrafijo) in oceniti zasevke ter možnost kirurškega zdravljenja. Ob številnih, torej neobvladljivih zasevkih, je kirurško zdravljenje manj ustrezno ali celo nemogoče, saj povzroča bolniku dodatni stres.
Posvet z zdravnikom in ponovna prilagoditev zdravljenja bolečine je ustrezna kadar bolnik čuti novo bolečino, spremembo v intenzivnosti bolečine ali trdovratno bolečino, ki je ni moč olajšati, slabost večino dneva, zaprtost tri dni ali več, zmedenost in prekomerno zaspanost ter težave pri prebujanju.
Lepo vas pozdravljam!
Irena