Hodkinov limfom
Pozdravljeni!
Moj fant (28 let) je pred 3 tedni na vratu začutil bulico. Splošni zdravnik ga je napotil na onkološki inštitut, kjer so mu po punkciji ter krvnih preiskavah določili diagnozo: Hodkinov limfom. V tednu, ki prihaja bo imel operacijo, v začetku decembra pa začne s kemoterapijo.
Zaenkrat je zelo obupan saj nikoli v življenju ni bil bolan; sicer pa je športnik in živi zelo zdravo. Tudi mene skrbi, čeprav mu tega ne pokažem in mu poskušam čim bolj pomagati in optimistično gledam naprej. Kljub temu, da sem v tem tednu že prebrala nekaj literature o tej bolezni imam še kar nekaj vprašanj.
Zanima me ZAKAJ bo imel operacijo in ali imajo operacijo tudi drugi??
Ali vsi tako kmalu začnejo s kemoterapijo?
Koliko je možnosti, da bo po končanem zdravljenju neploden?
Kaj je priporočljiva prehrana pred pričetkom zdravljenja ter med zdravljenjem?
Kaj menite o alternativnem zdravljenju (hrustenec morskega psa)?
Kako mu lahko najbolje pomagam???
Že vnaprej hvala za odgovore!
Draga Hruška!
Predlagam vam, da si preberete nekaj povezav. O Hodgkinovem limfomu, prehrani bolnika z rakom, zbiranju osnovnih informacij in celo morebitni neplodnosti po zdravljenju smo tukaj že pisali.
http://med.over.net/phorum/read.php?f=26&i=279&t=278#reply_279
http://med.over.net/phorum/read.php?f=26&i=291&t=291#reply_291
http://med.over.net/phorum/read.php?f=26&i=425&t=425
http://med.over.net/onko/glasilo_okno/letnik16_st2_2002/strokovnjaki_govorijo_nesporaz_v_kom.htm
http://med.over.net/phorum/read.php?f=26&i=1631&t=1631#reply_1631
http://med.over.net/phorum/read.php?f=26&i=558&t=558
Operacija ni standardni del zdravljenja Hodgkinovega limfoma in tukaj ne moremo ugibati, zakaj jo bo bolnik imel. Sama po sebi operacija ne pomeni nič slabega in tudi ne moremo ugibati o napovedi bolnika iz golega dejstva, da bo operiran. Velja zapis slovenskega pregovora pred člankom prof. Debevca: kdor jezika špara… To pomeni, da boste morali sami spraševati, spraševati, spraševati, tudi večkrat, če česa ne boste razumeli. Če bolnik ali njegovi sorodniki nič ne sprašujejo, zdravnik lažje odhiti po svojih opravkih. Če pa boste pokazali zanimanje in z zgoraj omenjenimi povezavami boste imeli že tudi nekaj znanja, vam bodo stvari lažje pojasnili. Zapišite si vprašanja, ki vas zanimajo v zvezi z operacijo in jih vzemite s seboj na razgovor. Npr.:
Zakaj ste se odločili za poseg, kakšne so prednosti te operacije za bolnika? Kakšno bo okrevanje? Kakšni so možni zapleti?
Kemoterapijo je najbolje začeti čimprej. Kemoterapija in obsevanje sta osnovno zdravljenje Hodgkinove bolezni, vendar ni nujno, da sta v zdravljenje vključena oba postopka.
O možnosti neplodnosti se pogovorita z onkologom. Če je le mogoče, naj se pred kemoterapijo shrani fantova sperma. Po zdravljenju je najbolj verjetno ne bo potreboval in če bo temu res tako, hranjenje ne bo več potrebno. Možnosti za trajno neplodnost so majhne.
Alternativno zdravljenje vključite, če si ga fant zelo želi. Osebno menim, da hrustanec morskega psa ne bo neposredno vplival na potek fantove bolezni.
Kako mu lahko najbolje pomagate? Sami ga poznate! Naj ne bo vajino življenje sedaj v celoti posvečeno bolezni, ampak tudi življenju! Pripravite mu kakšno presenečenje, poskrbite, da se bo tudi sprostil, razvedril. Naj govori o bolezni, kadar želi, vendar sami ne silite vanj. Bodite optimistični, vzpodbujajte ga. Vaše opazke naj bodo pozitivno naravnane, vendar ne postavljajte v nič njegovih naporov. Ni ravno vzpodbudno reči – ah, to kemoterapijo boš pa že preživel, saj ni nič takega. Raje npr. – vem, da je hudo, ampak ti si moj borec. Seveda ni obvezno, da bo kemoterapijo slabo prenašal, to sem zapisala samo kot primer.
Lepo vas pozdravljam!
Irena
Pozdravljena!
Sicer ni moja navada, da bi takole komu pisala, vendar mislim, da potrebujeta vzpodbudo za naprej. Moj svak je prebolel to bolezen pred 10 leti. Danes je zdrav in zivi normalno. Ker sem kar nekaj casa takrat prezivela z njim, lahko recem, da v Ljubljani zelo uspesno zdravijo to bolezen. Zelim vama vso sreco!
Jana
Pozdravljena!
moj sin je letos spomladi prebolel Hod.limfom (21 let). Imel je tudi bulo oz. vec bul na vratu. Tudi njemu so eno operirali, menda zato, da iz tkiva določijo način in zdravilo za kemoterapijo. Dal je tudi spermo, verjetno za vsak slučaj, čeprav kolikor sem brala v literaturi, da je neplodnost sicer možna, ampak sploh ne nujna posledica. Tudi moj sin je kmalu po operaciji prešel ne kemoterapijo, ki jo je kar dobro prenašal. Bruhal ni, le okus se mu je poslabšal. Glede hrane se lahko obrneš na dietologinjo, ki dela v Onk.institutu. Meni je rekla, naj je, kar hoče, le da ne bi shujšal. Tako, četudi je jedel junk food, nisem imela pripomb. Za ta hrustanec morskega psa še nisem slišala, ampak menim, da je alternativno zdravljenje tudi koristno. Moj sin je jemal precej raznih vitaminov.
Septembra je imel po treh mesecih po koncu zdravljenja prvo kontrolo in do zdaj je vse O.K. Baje je ta bolezen ozdravljiva v viskoem %, vendar se v določenih primerih lahko ponovi, zato so potem še kontrole. Počuti se dobro.
Kar je Irena rekla je res, sprašujte, sprašujte. Vendar sem sama opazila, da je sinu nerodno, če vpričo njega sprašujem. Zato sem šla tudi sama na razgovor. Sam pa je vprašal, če vedo vzrok za to bolezen, in je izvedel, da ne morejo povedati.
Glede psihičnega počutja in odnosa do bolnika so mi zelo pomagali na psihoonkologiji v stavbi H, kjer greš lahko sama na razgovor ali s fantom.
Opazila pa sem nekaj: bolje je, da sam govori o bolezni, če hoče (moj sin ni dosti govoril, ampak ljudje smo različni) in se tudi nisem vsiljevala, da bi hodila zraven na kemoterapije in na obsevanja ali preglede, če to ni hotel.
Če je rekel “Pojdi, če hočeš” sem šla. Ali pa sem kakšno stvar vprašala le enkrat, da ga ne bi razjezila. Videla sem, da je bilo včasih dobro, če sem bila tam (zlasti ob kemoterapijah), pa četudi sva bila tiho, ali pa sem mu kaj prinesla, ali pa se je tudi kdaj zjezil name, le da je odvrnil misli. Ampak še enkrat: ne se vsiljevati. Če hoče biti sam, naj bo. Veliko bo moral predelati pri sebi. Lep pozdrav in pogum!
Pozdravljena oba!
Nisem ravno strokovnjak za onkologijo. Res, da je imelo raka že ogromno mojih bližnjih (moj zelo dober prijatelj je imel raka na želodcu pri dvajsetih letih in danes je ozdravljen. Res ni njegovo splošno zdravje najboljše, vendar želim vam povedati samo to, da ne obupat, ker zdaj je ta medicina zelo napredovala in vem, da vama bo uspelo premagati tudi to bolezen. Od operacije mojega prijatelja mineva eno leto. Še vedno je zelo optimist in zelo vesel. S tem pismom želim ohrabriti vašega fanta. Želim vama veliko sreče pri operaciji in nadaljnem zdravljenju.
SREČNO!