Mene pa zanima, ali kdo pozna koga, kateri lahko pomaga pri 42-dnevnem postu in sicer v zvezi z zdravili, ki so po uradni medecini nujna, pa katera zdravilna zelišča od napisanih se morajo uporabljati oziroma se ne smejo, če ima bolnik določene bolezni …

Skratka, gre za bolnika z rakom na pljučih, srednjih let.

Hvala za karšnokoli pomoč oziroma informacijo.

LP!

Karmu,

Tukaj lahko najdeš kar veliko informacij o postu. Aloisa Kolarja pa tudi lahko kontaktiras o tej zadevi, ali pa kar obiščeš še njegov forum:

Ni pa nujno, da ti bo všeč, kar boš prebral/a.

Princ

Pozdravljeni,

Kot vidim, ste se odlocili prevzeti veliko odgovornost za drugega cloveka. Svetujem vam, da preden naredite korak v nacrtovano smer, se enkrat dobro PREMISLITE. Rudolf Breuss se je rodil 1899 in je zivel 92 let. Njegovo delo odsev razmer in razvoja medicine prejsnjega stoletja, sam pa je zagotovo primer zdravega in dolgega zivljenja. Danes je njegova metoda postenja, se vedno zelo ziva, ceprav je blago receno, sporna. Ne samo pri nas, se bolj v Evropi! Upam, da bo na to gospa Vrba kaj dodala iz svojega zornega kota.

Internet je raj za izrazanje svojih osebnih prepricanj, tako v pozitivnem kot negativnem kontekstu, zato naj si vsakdo SAM izbere komu bo verjel. Tudi sam pasivno spremljam povezave, ki jih zgoraj navaja PrincX. In mi je ob tem malce neugodno, ko me tisti, ki se še osebno niso srecali z rakom, avtoritativno ucijo o tem, kaj je za mene dobro. Pa vendar, vec ljudi vec ve! Nekaj od tega, kar smo na tem forumu ze rekli na temo Breussa si lahko preberete, ce kliknete spodnjo povezavo:

Verjamem, da je post lahko sicer izredno zdravilen in tudi cudezne ozdravitve so z njim mogoce, ce se posteca oseba zato pocuti SPOSOBNA in izbrana. Ni pa post vsemogocen in veliko vprasanje je pa za koga je primeren! Predvsem je pri amaterskem postenju potreben zdravniski nadzor. Jaz pac verjamem ljudem, ki so zadeve veckrat izkusili sami in to javno pokazali. Po mojem je najbolj kompetentna oseba za vprasanje postenja pri nas danes g. Iztok Ostan, ki ga boste zlahka nasli na netu ali v imeniku. Tudi nekaj ativistov tega foruma ga osebno pozna. On je tudi so-avtor knjige: “Ko zdravila odpovedo”, ki jo ima vsaka knjiznjica. V tej knjigi na straneh (omenja tudi Breussa) 202 in 203 navaja naslednje:
“Brez temeljitega znanja se posta ne kaze lotiti, se posebno ne, ce smo (hudo) bolni.” …”Najprej se moramo prepricati, da post lahko pripomore k boljsemu zdravju, sele nato se smemo odlociti zanj.”
Pod naslovom “kontraindikacije postenja” navaja med drugim:
“Dr. H Lutzner povsem odsvetuje postenje
– ljudem, ki nimajo telesnih zalog (podhranjenim, telesno izcrpanim po dolgotrajni bolezni ali hudi operaciji, bolnikom, ki so shujsali zaradi raka ali tuberkoloze);…”

Nadaljevanje, ce vas seveda zanima, si preberite sami in nato za mnenje vprasajte avtorja, ce ze zdravnikom vec ne morete verjeti!

Hvala za odgovore in mnenja.

Naj povem, da zelo tehtamo ali post da ali ne. Poskušamo navezati stike z ljudmi, ki so to poskusili, ki imajo izkušnje s čaji … Ne mislimo ekspirimentirati na človeku, ponudili smo mu to možnost, nihče ga ni silil in zelo radi bi videli, če bi najdli kje kakšnega zdravnika, ki bi to spremljal. Njegov osebni zdravnik je pač dejal, da je za to prepozno in da on ne verjame v to.

Vem, da se ne gre ¨igrati¨s tem. Amapk tudi on- bolnik je dejal, da mu ne preostane nič drugega. Med vikendom ga je obiskal njegov zdravnik in dejal, da so mu šteti dnevi. Mislim, halo. Drugače zgleda ok, težo ima skoraj enako, oziroma shujšal je menda v tem letu in pol za 5 kilogram, tako da ima sedaj idealno težo (prej je imel nekoliko povišano). Sem mnenja, da je primeren za post, vendar pod pogojem, da jemlje zdravila.

Saj ne vem, ampak želimo si, da okreva, kolikor se le da. Če so zdravniki dvignili roke nad njim, ne bomo še mi.

Dobordošel kakšen predlog zdravnika, ki bi pomagal pri izpeljavi tega posta (smo pa iz posavskega konca).

Lep dan!

Tvoje zgornje pojasnilo kaze vas primer v povsem drugi luci. Zakaj sploh pisem, ti prepuscam v kriticno presojo. Pa ne misli, da sem kaj bistveno spremenil mnenje glede postenja. Zal, tudi ne poznam zdravnika ki bi vam pri tem lahko pomagal.. Izbira pa je predvsem bolnikova pravica, vi pa mu dajajte vso oporo v njegovih prizadevanjih. Ne vem od kod bolniku ideja; “da mu ne preostane nič drugega”. Ste prepricani, da je res tako? Mislim, da iskreno izražena čustva pomenijo vec kot vsiljeno pozitivno vedenje. Vedite, tudi depresija in strah sta povsem normalni reakciji ob taksni bolezni. V dani situaciji, ko se isce resilna bilka, je dovoljeno skoraj vse, marsikdo bi tudi “gada pozrl”! Ce to konkretiziram; na bolnikovo zeljo, bi ne glede na posledice; posejal tudi indijsko konopljo ali pa storil se tisockrat bolj drasticne ukrepe!! Tako vzamite moje nadaljnje pisanje..

Sodim sicer med ljudi, ki ne bezijo pred resnico, pa naj bo se tako boleča. Veliko sem premisljal o teh stvareh in se zavedam delikatnosti nacina, koliko, kako in na kak nacin naj zdravnik pove svoje mnenje ali izrazi svojo nemoc pred zanj neustavljivo boleznijo. Zavedam se, da so zdravniki tudi samo ljudje in da smo bolniki in njihovi bliznji zelo obcutljivi in tankocutni v taksnih situacijah.. Kljub temu me je pa hudo zbodlo, da je bolniku zdravnik dejal, da so mu dnevi steti.. Ja, saj vem, da bi za res objektivno presojo morali slisati zdravnikovo plat zgodbe in razloge za taksno razlago.. Gotovo jih ima, vprasanje je kako trdni so! Zato je, to kar pisem seveda le moje subjektivno razmisljanje, temeljece le na obcutkih, pa vendar.. Morda se koga izzove, da se kaj doda ali odvzame..

Kot prvo mi je vsec vas Hallo!! Ce ga res iskreno delite z bolnikom, imate kar nekaj upanja na uspeh.. Menim, da kdor koli je njegov lececi zdravnik lahko svoje mnenje temelji le na svojih izkusnjah in statistiki za prezivetje tovrstnega raka. Njegove izkusnje so taksne, kakrsne pac so; morda pa zdravnik le verjame pravljici, da je rak neozdravljiva bolezen. Zagotovo niso te izkusnje kaj posebej impresivne, morda celo stotine dokazanih ozdravitev ne morejo omajati njegovega vsajenega prepricanja…

Statistika pa se vedno temelji na Gaussovi krivulji. In tu je glavna napaka obravnave raka. Posamezniki le nismo enaki povprecju, vedno jih je se precej izven tega. Vsakdo od nas je edistven cvet in svet!!!! Na katerem podrocju statisticne krivulje se kdo od nas nahaja, ve morda le ljubi Bog… Ze razmisljanje o resitvi po nenavadni poti kaze, da skusate pobegniti iz povprecja statistike..

Moj nasvet je, da poskusate bolnika vspodbuditi, da prisluhne svojemu telesu in dusi, odnosno, da ugotovi, kaj mu zares dene dobro. Naj uziva v tistem, kar mu napoljuje duso.. Lahko je to glasba, molitev, knjiga, roze, zivali, narava, kar koli.. Verjetno je neizbezen iskren pogovor na to temo.. Na vas je, da to ugotovite.. Kljub predpisanim zdravilom, mora oboleli iskreno zaupati v mocem svojega telesa, najti tisti impuls, ki bo vspodbudil njegov imunski sistem, da se upre z zadnjimi mocmi in premaga bolezen! Zdaj je kot v labirintu, malo je pravih izhodov.. Obstaja pa mnogo poti, pomagajte mu jih iskati. Kot namig; ali poznate Simmontonovo metodo? Tudi, ce ne bodo ozdravile, bodo razne tehnike sproscanja zatovo pomagale vsaj oblaziti bolnikovo stanje, da ne navajam dalje.. Ce se vam zdi homeopatija kot opcija, imate v Brežicah zdravnico, ki se je odpovedala poklicu in posvetila zivljenje tej vedi!

In kaj naj recem za zakljucek. Ni moj namen, da vam dajem lazno upanje! Vendar pa najbolj iskreno zelim, da “zdravnisko odpisana” oseba, ki ji skusate pomagati zares ozdravi. JAZ VERJAMEM, DA JE TO MOZNO! . Svet je majhen, morda je to celo moj sosolec, prijatelj, znanec… Sploh ni vazno, kdo, clovek je! To mojo iskreno zeljo bo ze jutri zvecer prenesel zvon zelja iz enega od najbolj obiskanih hribckov v Posavju!

SREČNO!

Jože, najlepša Vam hvala za Vaše mnenje, pa za vzpodbudo in dobre želje!

Včeraj se je odločil, da se bo pustil; sama sem mu kar nekajkrat položila na dušo, da je to njegova odločitev, da mu mi samo predlagamo možnosti in da, kot ste dejali, mora prisluhniti svojemu telesu. Dejala sem mu, da mora obvezno povedati, če se bo počutil slabše, da se bo prenehalo s postenjem …

Pogovarjali smo se tudi s sorodnico, ki je bila glavna sestra, prebrala je tudi izvid. Dejala je, da je to njegovo zadnje upanje in po tistem, kar je napisano, zdravniki res več nimajo kaj, hodil bo samo še na kotrole. Ona sicer to podpira, glede zdravil pa pravi, da jih mora jemati oziroma, da ne bodo vplivala na post. Tako da smo glede tega malo pomirjeni.

Tudi sama pričenjam vse bolj verjeti v alternativno medicino. In res se mi zdi napaka, če tega ne poskusi, toda kot sem dejala, njemu prepuščamo odločitev. Moti me edino to, da kdor kje kaj sliši glede tega, takoj obrne vse na glavo. Tako je včeraj mislim da 2 krat se odločil da ne in potem zopet da. Ker laiki in nevedneži, ki niso popolnoma seznanjeni s tem, ponavadi naredijo največ škode. Jasno pa je, da so pri vsaki stvari dobre in slabe strani.

Meni je zelo žal in zelo hudo gledati in spremljati življenje takšne osebe. Kdor tega ni doživel, ne ve kaj to pomeni. In oprimem se najmanjše ¨bilke¨, saj se ne morem sprijazniti, da tako (razmeroma) mlad in fejst človek predčasno konča življensko pot.

Upajmo na najboljše!

LP!

Jaz sem čistega posta nekako nisem upala nikoli delati ker sem prebrala da je pri limfomih in levkemijah treba biti s tem previden. Sem pa pred 2 meseci delala /sicer drago / očiščevalno kuro ki jo je priporočal neki zdravnik (izumitelj MAp), in sicer večje doze (Map – tablete , aminokislinski vzorec ki naj bi bil v idealnem razmerju za človeka in ga v tujini dajejo v bolnicah ker je tako čist , pri nas je že tudi uvoz in se ga da dobiT), živo vodo (o kateri smo že pisali-fhes) in samo sadje ter sadne in zelenjavni sokovi (tudi vlakninski sok v prahu) . To sem počela 10 dni, počutje je bilo po 3 dneh tako fantastično kot še nikoli, energije ogromno, iz mene se je izločilo ogromno vode (kar počneta fhes in map) in praktično sem se prav regenerirala . Odločila sem se da bom to počela 2 krat letno namesto posta – očiščevalna kura. To počutje se pozna še danes , kake 3 tedne po tej kuri pa sem imela kontrolo krvi in je bila tako dobra kot se ne spomnim niti v svojih najboljših časih. Poleg tega je bila prebava v tem času odlična, sem pa se tudi klistirala kot se že tako 3 leta vsak dan, ker mi je to metoda razstrupljanja telesa. Kar nekaj ljudi je že to sprobalo (nekateri so se tem tudi zelo dobro shujšali saj je bilo v njih toliko odvečne vode), jaz sem shujšala samo kako kilo (ker več niti nisem rabila) se mi je pa zelo popravila koža v tem času

Pozdralvjeni,
Joze, marsikaj si zelo dobro napisal. Predvsem tisto z individualnostjo:-)

Jaz ze nisem hotela reagirati na tole vprasanje, ker mi gredo lasje v zrak, ko berem o Breusu. Veliko veliko vec rakovih pacientov je umrlo kot pa se pozdravilo s postovanjem. Seveda Vi mrtvih ne morete vec vprasati.
Je pa tako, da so potrebni doloceni elementi za intakten imunski sistem, in rakov pacient sigurno nima intaktnega imunskega sistema. Sem ze na vec koncih pisala o tem, da mu s postovanjem morda vzamete se tiste elemente, ki bi mu bili nujno potrebni….
Pa kaj, vidim, da enostavno ne smem preveckrat geldat semle, ker sem tako jezna, ko vidim vedno znova, kaj se tule dogaja. Malokdo cuti odgovornost, ki jo ima s tem, ko daje nasvete pri rakovem pacientu. Zakaj se laiki ne informirate po svetu (internetu), kaj pisejo institucije, ki so se desetletja bavile s tem in raziskovale. In nikoli ni samo ena terapija, ki bo pomagala.

V ZRN dobi vsak rakov pacient po posti od Krebsgesellschaft en vprasalnik, da odgovori, pri KATERI VRSTI RAKA se kako zdravi z uradno medicino, kako z alternativno, prehrano in podobno. O vsem se zbirajo izkusnje in te so obljavljene in tudi znanstveno potrjene.
tule npr. http://www.stmgev.bayern.de/presse03/mitteil/3_2003/091_03.htm
se trudi ministrstvo za zdravje dopovedati, da nihce ne mora umreti na raku crevesa….
tule o prehrani pri raku na prostati:
http://www.hessische-krebsgesellschaft.de/termine.html#Ernährung
itd.
Vpliv na pljuca:
http://www.golonglife.de/2002_04/nahrung.htm
in se in se
http://www.krebsinformation.de/body_ernahrung_in_der_prav..html
http://www.ribosepharm.de/patienteninformation/ernaehrung.htm
http://www.healthandage.com/DHome/gm=0!gc=1!l=1!gid1=3090
http://www.bayerische-krebsgesellschaft.de/5_am_tag_fuer_kids.html
http://www.thueringische-krebsgesellschaft.de/praevention/gesunde_ernaehrung.shtml
http://www.dge.de/
http://www.dkfz-heidelberg.de/einblick/ein2000/4_2000/4_00_4.htm
http://www.vistaverde.de/news/Wissenschaft/0301/13_krebs.htm

Zal nimam casa, da bi prevajala.
Lep pozdrav!
Vrba

Ja, kdor tega ne dozivi, ne ve kaj to pomeni! Povsem mi je jasno, da vsi tezko sprejemate sprejemate bolezen svojega bliznjega. Vendar se morate zavedati, da je njemu se mnogo, mnogo tezje. Posebej se po vsem povedanem.. Sploh pa je nihanje razpolozenja po moje povsem normalen pojav pri taksni bolezni. Vendar je pri tem zelo vazno, kako clovek sprejema zivljenje. Na tem forumu, je marsikaj napisanega o tem. Za primer si priberi Marinkino obcuteno dozivetje bolezni:

Kot osebno zelo doziveto pripoved svetujem branje knjige: “Obkoljena zver” -avtor Mile Vreg.

Od bolnikove okolice in nacina sprejemanja bolezni je mnogo odvisno. Se posebej bolijo pomilovalni pogledi in tarnanje ljudi okrog.. Kot je napisala Vrba: “Malokdo cuti odgovornost, ki jo ima s tem, ko daje nasvete pri rakovem pacientu..” Imam obcutek, da si ti na pravi poti.. Ja, res je treba iskreno upat na najboljse.. Vazno je razumeti bolezensko stanje in reakcije bolnika.. Skusaj se naprej bolnika usmerjati in bodriti pri njegovem ravnanju.. Ce mu ne uspe eno, naj poskusi drugo.. Vazno je, da je aktiven in da se ne preda obupu..

Nisi mi odgovorila glede Simontona in homeopatije. Ce doma Simontonove metode se ne poznate, toplo priporocam knjigo “Ozdraveti” in kasete Dr. Pirčeve: “Poti k zdravju”. To je meni edino znano uradno dopolnilno zdravljenje pri nas! Ni za vsakogar, vendar res mnogim pomaga!

Tebi bi priporocal se knjigo: A. Weill – Spontana ozdravavitev (zdravljenje). Pisem po spominu, zato nisem siguren v naslov, avtor pa je prav. Jaz sem si zapomnil predvsem Weillove praktične ugotovitve, ki prosto povzeto pravijo nekako takole:

1. uspešni pacienti se s slabo prognozo ne sprijaznijo, temveč iscejo se druge metode zdravljenja.
2. zanimajo jih ljudje, ki so imeli enako bolezen, izvedeti hocejo njihove izkusnje, da bi iz njih pridobili novo moc..
3. postanejo aktivni udelezenci zdravljenja, pravzaprav svojo usodo vzamejo v svoje roke..
4. taksni ljudje se ne ustrasijo niti velikih sprememb v svojem zivljenju, pogosto ga zacno ziveti znova..

Dejstvo je, da so med nami ljudje, ki so uspesno premagali raka in zivijo se dolga leta preko statisticnih prognoz… Predvsem oni nikakor ne enacijo raka s smrtjo! Ko to pisem, imam pred ocmi gospo, ki ti odgovarja na tej temi pod nickom Reni, za katero dobesedno veljajo vse stiri Weillove ugotovitve in se marsikaj vec.. Ce ne verjames, preberi:

Jaz se ze dolgo ucim od nje in ko bo potreba, bom zagotovo sel po delu njene poti..

SREČNO!
Jože

Vrba ti si super in se zares trudis pomagat ljudem. Pozabi na letnik, ceprav malo dvomim vanj, hehe! Stara si natancno toliko kot se pocutis in nic vec.. Tvoja slovenscina je kar dobra, glede na to, da dolgo zivis v tujini pa sploh odlicna. Ves, laiki tudi doma tezko pravilno pisemo o zdravju, vcasih cloveku enostavno zmanjka prava beseda. Ce te bo kdaj kaka beseda morda zulila, kar vprasaj. Nekdo bo ze vedel.. Naj ti pokazem z primerom. V tvojem zgornjem prispevku, se mi je zdela cudna beseda “intakten”, pa sem sel iz radovednosti pogledat v slovar slovenskega knjiznega jezika. Tam je pisalo, kar sem pricakoval iz konteksta stavka; intakten = nedotaknjen, neposkodovan.. nedolzen…

Glede Breussa se ti ni treba jezit. Forumi so pac namenjeni izmenjavi mnenj. Irena je ze davno na tem forumu napisala to, kar skusas dopovedat tudi ti. Ta metoda posta pri raku je sporna tudi v Ameriki. Indikativno je, da se je do dolocene meje boji taksen borec proti raku kot je Reni, ki je na sebi preiskusila celo kobrin strup. Pa vendar, nekatere stare in tradicionalne metode se vedno znova in znova ciklicno pojavljajo.. Najbrz zato, ker redkim posameznikom dejansko pomagajo.. Verjetno postenje izhaja iz pradavnine, iz casov poletnega izobilja in zimske lakote. Zato ima doloceno fiziolosko osnovo.. Dejstvo je, da so modrijani in svetniki vseh kultur v postenju videli koristno metodo za ociscenje telesa in jo imeli za zdravo. Sicer pa ljudje v iskanju resilne bilke pijejo tudi petrolej, lasten urin in se kaj.. Jaz menim, da nobeno pretiravanje ni dobro. Mislim, da ima vsakdo pravico, da ravna spontano in da prisluhne svojemu telesu in zaupa sam sebi.. Komur postenje odgovarja, naj se posti… Vazno je, da ta svet zapustis z obcutkom, da si naredil vse in izpolnil svoje poslanstvo..

Ves, tvoji prispevki so mi dragoceni, ker prihajo iz okolja, ki je ze prebolelo dolocene zdravstvene “otroske bolezni”, ki pri nas se razsajajo.. Hocem reci, da tisto kar je pri vas samoumevno, je pri nas se sporno.. Vendar se tudi pri nas pocasi premika.. Treba je pac dati casu cas.. Glede naslovov, ki jih navajas, pa verjamem, da bodo gotovo komu pomagali. Zal, jaz ne obvadam nemscine.. Zato pa v okviru danih moznosti spremljam anglesko govorno podrocje, vsaj za raka, s katerim sem se sam srecal.. In moram povedat svoje spoznanje; vec, ko preberes, bolj vidis, kako malo pravzaprav ves..

SREČNO,
Jože

Prenehali smo s postom po 3 dneh.
Upanje – skoraj da ga več nimamo; ne želim, da bi me zaradi te izjave linčali, toda dejstvo je, da so zdravniki naredili že 3. večjo napako pri eni in isti osebi. V soboto je bil sprejet v bolnišnico, 3 noči ni nič spal, voda se mu vse bolj nabira v telesu in če bi to naredili že pred 10 dnevi, ko je bil pri njih, bi bilo verjetno bolje. Priključen je na kisik, potreben spanca, pa se boji, da ga bo zadušilo.
Meni in vsem ostalim se dobesedno meša, vsak dan čakam poziv iz bolnišnice, grozno je biti doma … vem, da se obnašamo, kot da je že umrl, ampak ne vem kaj naj.

Res mislim, da mu ni pomoči!

Se opravičujem, ker sem vam tako zatežila!

Draga karmu!

Nisi zatežila in nihče te ne bo linčal zaradi izjav. Verjetno ni obiskovalca foruma, ki ne bi razumel, da doživljate hudo stisko. Menim, da je soočanje s težko boleznijo zelo težko in ni pravih odgovorov na to, kako se odzovemo, v vsaki družini je malo drugače. Vedite pa, da danes ljudje ne umirajo več v bolnišnicah, ampak preživijo čimveč časa doma, med svojimi bližnjimi, ki so jim na koncu bolezni v oporo. Zato se zdravniki niso odločili za hospitalizacijo, dokler ni bila res nujna. Večini ljudi je lažje prestajati zadnje trenutke hude bolezni v okolju, ki ga poznajo, kot pa v hladnem okolju bolnišnice, kjer niso vsi pripravljeni pomagati s tolažilno besedo in so pogosto preobremenjeni.

Čeprav ni več upanja na ozdravitev, to ne pomeni razvrednotenja vašega odnosa z bolnikom, nikakor. Omogočite mu dostojno smrt, bodite z njim čimveč, tudi zdaj, ko je v bolnišnici, ga obiskujte. Naj bodo njegovi zadnji trenutki polni topline ljudi, ki jih pozna in ga imajo radi. Ni pomembno, ali se bolnik na videz sploh še zaveda, kljub temu se lahko poslovite od njega, mu poveste, da ga imate radi. Če bo slišal domače, znane glasove, mu bo lažje. Dotik z bližnjim, pogovor – vse to je pomembno tudi v teh trenutkih.

Vabim vas, da obiščete tudi stran društva Hospic.
http://www.drustvo-hospic.si/

Lepo vas pozdravljam in sočustvujem z vami!

Irena

Draga Karmu!

Upam , da bo najhujše čimprej za njim in za vami. Včasih v življenju ne moremo drugače pomagati tistim, ki jih imamo radi, kot le tako, kot Vam je svetovala Irena. Danes je minil mesec dni, ko smo zvedeli za diagnozo in teden kar smo ga pokopali – ne moremo še dojeti – vendar tako je ! Zdravniki in vsi mi smo storili vse kar je bilo v človeški moči. Vem, da je za vse vas sedaj najhuje. ! Poskušajte mu še naprej stati do konca ob strani in si med seboj pomagati v času, ki prihaja! Jočite, ko vam je hudo in pustite bolečini na plano tudi sedaj , ko je še med vami – morda boste malo mirnejši za čas skupnih trenutkov, ki vam je še namenjen!

V mislih sem z vsemi vami! Sibila

HVALA VSEM!!!

Moram se oglasiti tudi tule… glede posta po Breussu ali pa kako drugače..

Delala sem do sedaj tri poste, dva (60 in 42 dni) po obsevanjih in kemoterapijah, tretjega pa sem končala pred 14 dnevi. Ta – tretji – je bil po Breussu, prejšnja dva po Areoli- s sadno-zelenjavnimi sokovi.

Po postih sem se počutila vedno odlično, še bolj MED postom. Vse bolečine, ki sem jih imela po kemoterapijah, so izginile in se v večini niso več vrnile. Lokacije raka, ki so bile obsevane in operirane, so po izvidih zdravnikov zelo dobro zazdravljene, sem popolnoma brez bolečin in kakršnihkoli omejitev.
Posti me sicer niso ozdravili, saj se mi je bolezen še pojavila, so mi pa pomagali očistiti telo strupov po terapijah in po posameznih lokacijah pomagali zazdraviti metastaze (dvakrat na kosteh in enkrat na pljučih), saj nimam nobenih bolečin, na teh mestih ne čutim nič negativnega in živim popolnoma kvalitetno življenje (šport, gibanje, moč/energija).
Poste sem dalala brez zdravniškega nadzora, sem se pa prej podrobno seznanila z njim pri društvu Preporod in v kar nekaj knjigah. Govorila sem tudi z ljudmi, ki so se že postili in od njih prejela dragocene nasvete in opozorila. Z vsem se natančno seznaniti je NUJNO pred postom, sicer si lahko bolj škodimo kot koristimo. Post je lahko zelo nevaren, če se vanj spustimo nevedni! Nikakor tudi ne more zamenjati zdravnika/onkologa. To je lahko vzporedna metoda, ki lahko da pozitivne rezultate, ugotoviti pa jih mora onkolog pri pregledu po postu.
Seveda se tudi verjetno ne more vsak postiti- odvisno je od telesne kondicije, “zalog” in predvsem od psihične priprave in volje ter vere v to kar počneš. Vsak naj bi sam čutil kaj je zanj najbolje.
In kdor res čuti, da je zanj post prava stvar, mu bo gotovo koristil tako ali drugače- če že ne kot ozdravitev, pa sigurno kot očiščenje organizma in krepko zaviranje bolezni, ne nazadnje pa tudi za dobro počutje in kvalitetno življenje.

🙂 Joze,
najlepsa hvala. Skoraj v vsem se strinjam, ja skoraj:-)
Zamisli pri tem, ko beres mojo “v redu” slovenscino, da jaz izberem samo tiste besede, ki jih poznam (pa se te moram vcasih iskati po slovarju); se pravi, da bi jih lahko poznala se mnogo vec, potem bi bilo fajn.

Drugo je, da res menda prevec povdarjam oz. ponavljam. Irena je res odlicna v njenih informacijah, verjamem, da je o tem ze pisala, pa vendar pridejo vedno novi bralci in nekateri berejo samo nekatere prispevke, zato ponavljam v smislu odgovornosti….da ne bi kdo narobe razumel. Ja, marsikaj ne smem jaz pri rakovem bolniku kar tako priporocati, ker bi bilo neodgovorno in bi izgubila dovoljenje za prakticiranje, (saj je toliko vrst rakovih bolezni, morda je pri doloceni rakovi bolezni prav to kontraindicirano in) ker potem bi bolnik naredil samo to in opustil druge morebitne nujne korake…..Kar tukaj izgleda samoumevno, je vse napisano v zakonih. Treba jih je znati na pamet, pa ce te zbudijo ob 3h ponoci 🙂

Kar se jaz ne strinjam s tabo, je tisto zaupanje v samega sebe:-) Pri zdravemu cloveku je to kaj cisto drugega kot pri bolanemu. Njegov nacin misljenja, njegova interpretacija izkusenj, nacin zivljenja…. pa ga je pripeljal v to stanje. To se mi zdi tako, kot ce bi rekel enemu morilcu: “ostani tak kot si”. Vem, da razumes, saj si zelo informiran.

Pises: Komur postenje odgovarja, naj se posti. Razlika je v tem, da ti to lahko reces, jaz pa tega ne smem. Ker postovanje povzroci pri rakovem bolniku zivljensko nevarno hiranje. Meni pa se gre za zdravljenje raka, ne pa za to, da ta svet zapustis z obcutkom, da si naredil vse (pa vse tudi ne mores, cas tako hitro tece :-)))))
Za mene pomeni rak: novo rojstvo, ne smrt. In jaz vem, da me prav ti v tem razumes.

Res pa je, ce pogledam npr. dieto po Gersonu, ki je tudi tako kritizirana, v resnici pa tudi ni bila tako slaba, vendar, ce clovek potem naredi drugo napako, da pije premalo neurtralne tekocine, potem bolnik umre, ker odpovedo jetre…..

Ja, vcasih od samega gozda ne vidis dreves, toliko je tega na trgu, in v mojih policah (regalih); ne vem, ce bom imela se cas, da bom napisala tisto, kar sem zacela…. vmes moram tudi malo delati 🙂

Lahko noc!
Vrba

Dodatek:
Pri Gersonu je bilo dietno zdravljenje samo pod nadzorstvom v njegovem centru; on je tudi napisal, da njegova dieta ni za v domaco kuhinjo. Ze zato, da je lahko opazoval in takoj ukrepal pri akutnih simptomih, npr. dehidracije, hyperkalijemije, hiponatrijemije, sok… (Breussu se je menda slo bolj za prodajo knjig:-)
LP
Vrba