Pozdravljeni!
®ena je ľe več let slabokrvna, stara je 32 let. Po pregledih v hematoloąki
ambulanti je v njene ambulantnem kartonu zapisano, da se izvaja opazovanje
zaradi siderpenične anemije in granucitopenije. zanima me, ali lahko takąno
zdravstveno stanje predstavlja kakąno povečano tveganje za nastanek raka?
Naj pripomnim, da se ľeno ľe 7 let prehranjujeva predvsem vegetarjansko.
Uľivava pa ribe.
Lep pozdrav Sandi

Dragi Sandi!

Glede na opis ženi primanjkuje železa in vitamina B12. Svetujem, da razmisli o jemanju ustreznih dodatkov oz. živil. Sicer pa sem našla zanimiv članek o stališčih Ameriškega združenja dietetikov glede vegetarijanstva. Pa poglejmo, kaj pravi uradna medicina o vegetarijanskih dietah.

Znanstveni podatki kažejo na to, da obstaja povezava med vegetariansko prehrano in zmanjšanim tveganjem za številne kronične degenerativne bolezni in stanja, vključno z debelostjo, boleznijo srčnih arterij, visokim tlakom, sladkorno boleznijo in nekaterimi tipi raka. Vendar je potrebno vegetariansko dieto načrtovati ustrezno, da zadosti vsem potrebam organizma.

Ustrezno načrtovane so vegetarianske diete zdrave in imajo pozitivne učinke na zdravje ter preprečujejo določene bolezni. Ker se vegetarianske diete tudi med seboj močno razlikujejo, je potreben pri oceni individualni pristop (razlike med laktoovovegetarianci in vegani). Vegetarijanci manj obolevajo in umirajo za številnimi kroničnimi degenerativnimi boleznimi. Seveda igrajo vlogo tudi nedietni vplivi, npr. fizična aktivnost in abstinenca (od alkohola in kajenja).

Poleg zdravstvenih prednosti se ljudje odločajo za vegetarijanstvo zaradi skrbi za okolje in ekologijo. Razlogi so lahko tudi ekonomski, etični in religiozni. Številne prehrambene strukture sedaj nudijo izbiro tudi za vegetarijance.

Pojav pljučnega raka in raka debelega črevesa je pri vegetarijancih manjši, kar je povezano z večjim uživanjem vlaknin, zelenjave in sadja. Opazili so tudi nižji pojav raka dojk.

Izključno rastlinski viri lahko zagotovijo ustrezne količine esencielnih aminokislin, če zaužijemo raznoliko zelenjavo ter zadostimo energetskim potrebam. Raziskovalci predlagajo, da proteinov ni potrebno dodajati in da je zaužitje aminokislin različnih virov čez dan zagotovilo za ustrezno količino dušika pri zdravi osebi. Vegetarijanske diete imajo manj proteinov, zaradi česar so lahko potrebe vegetarijanca po proteinih povišane, zaradi manj kvalitetnih proteinov v nekaterih rastlinah, toda zdi se, da je zaužitje proteinov pri laktoovovegetarijancih in veganih zadostno.

Anemija zaradi pomanjkanja železa je najpogostejše pomanjkanje v prehrani. Ženske izgubljajo več železa kot moški tudi zaradi menstruacije. Moški morajo zaužiti 8 mg železa dnevno, ženske pa 18 mg. Čeprav vegetarijanci zaužijejo več železa, ga imajo manj zaradi slabše absorbcije iz rastlinskih virov.

Rastlinska hrana vsebuje le železo, ki ni vezano na hem (kot v hemoglobinu). Tako železo je bolj občutljivo na zaviralce in vzpodbujevalce absorbcije železa iz črevesa. Vegetarijanska dieta vsebuje več celokupne vsebnosti železa, toda zaloge železa so nižje pri vegetarijancih, ker se železo iz rastlinskih virov slabše absorbira. Pomanjkanje železa in anemija zaradi tega (sideropenična anemija) se pojavlja v podobnem odstotku pri vegetarijancih in nevegetarijancih. Če vegetarijanci zaužijejo več vitamina C v svoji dieti (npr. hkratno pitje pomarančnega soka), lahko to pripomore pri absorbciji železa.

Železo je potrebno za tvorbo hemoglobina, ki nosi kisik v rdečih krvničkah do tkiv. Pomanjkanje železa se kaže v majhnih, bledih krvničkah. Ker je v tkivih manj kisika, so taki ljudje pogosteje utrujeni in bolj dojemljivi za okužbe. Okoli četrtina železa se shrani kot feritin. Kadar obstaja dlje časa pomanjkanje železa, se zaloge izpraznijo in hemoglobina ni dovolj. Ko pade feritin pod 12 mikrogramov na liter seruma, je to znak izpraznjenih zalog železa.

Številne snovi inhibirajo absorbcijo železa. Čaj in kava sta učinkovita zaviralca absorbcije železa, saj vsebujeta polifenole. Ti so tudi v nekaterih rastlinah – torej tudi v zeliščnih čajih – in rdečem vinu. Zaviralno lahko deluje tudi soja in proteini jajc, pa tudi velika doza kalcija ob obroku. Najmočnejši zaviralec absorbcije železa je fitat, ki ga vsebuje vegetarijanska dieta v večji meri. Vendar rastline, ki vsebujejo fitate, običajno vsebujejo tudi veliko železa, tako da to manj vpliva na celotno količino absorbiranega železa. Ker ima vitamin C obratni učinek, je zaželjeno, da se ga jemlje hkrati kot hrano, bogato z železom. Ker je vitamin C kisla komponenta, je ob njem želez bolj topno in absorbcija se poveča. Citrusi vsebujejo še citronsko kislino, ki ta efekt še poudari. Pozitivno naj bi učinkovali tudi betakaroteni. Fitate zmanjša tudi samo procesiranje hrane, npr. vzhajanje kruha, fermentacija.

Tudi ob uporabi pozitivnih faktorjev kot je vitamin C in uporaba kvašenega kruha, je absorbcija železa pri vegetarijancih manjša. Zato naj bi se dnevne potrebe vegetarijanskih žensk (po nekaterih priporočilih) povzpele tudi do 33 mg na dan.

Rastlinska hrana lahko vsebuje vitamin B-12 na svoji površini zaradi ostankov zemlje, toda to ni zanesljiv vir za vegetarijance. Veliko vitamina B-12, prisotnega v spirulini, morskih rastlinah itd. je neaktivna različica B-12 kot pa aktivni vitamin. Čeprav vsebujejo mlečni izdelki in jajca vitamin B-12, raziskave kažejo, da imajo laktoovovegetarijanci zmanjšano količino vitamina B-12. Priporoča se nadomeščanje tega vitamina pri vegetarijancih.

Ker so potrebe po vitaminu B-12 majhne, v telesu pa se kopiči in tudi ponovno uporablja (reciklira), se znaki pomanjkanja lahko preložijo za cela leta. Absorbcija vitamina B-12 z leti postaja manj učinkovita, zato vsem starejšim vegetarijancem prav tako svetujemo jemanje nadomestkov.

Laktoovovegetarijanci zaužijejo enako količino kalcija ali višjo kot nevegetarijanci. Vegani pa zaužijajo na splošno manj kalcija, toda zaradi nizke vsebnosti proteinov v njihovi dieti in večje alkalnosti je njihova dieta varčnejša s kalcijem. Kalcij se dobro resorbira iz mnogih rastlin in veganska dieta lahko zadosti potrebam, če redno uživamo rastline, bogate s kalcijem.

Vitamina D je v vseh dietah malo, najpogostejši vir je obogateno kravje mleko, zato vegani ne zaužijejo dovolj vitamina D. Na voljo pa so tudi obogatena sojina mleka in nekatere žitarice, ki vsebujejo vitamin D. Glavni dejavnik, ki vpliva na količino vitamina D, pa je izostavljenost soncu. Dnevni vnos vitamina D je pomemben tedaj, kadar ni dovolj izpostavljenosti soncu. Pet do petnajstminutna izpostavljenost soncu na dan je dovolj za ustrezne količine vitamina D. (Prekomerna izpostavljenost pa pomeni tveganje za raka kože!) Ljudje s temno kožo, ljudje, ki živijo na severni zemeljski širini in ljudje iz onesnaženih področij potrebujejo nekoliko podaljšano izpostavljenost. Če ni dovolj sonca, se priporoča dodajanje vitamina D, zlasti starejšim, ki ga ta vitamin slabše sintetizirajo in so manj izpostavljeni soncu.

Pojavi se lahko tudi pomanjkanje cinka. Večina raziskav kaže, da je nivo cinka v laseh, serumu in slini pri vegetarijancih normalen. Kompenzatorni mehanizmi pomagajo vegetarijancem, da se adaptirajo na dieto, v kateri je cinka malo. Ker pa je razpoložljivost cinka v rastlinah nizka in učinkov pomanjkanja cinka še ne razumemo povsem, se priporoča, da vegetarijanci skrbijo za ustrezne količine cinka z zaužitjem ustreznih živil.

Diete, ki ne vsebujejo rib ali jajc, ne vsebujejo dolge verige n-3 maščobne kisline dokozaheksanoične kisline (DHA). Pri vegetarijancih lahko nastopi pomanjkanje. Esencielna maščobna kislina linolenska kislina se lahko pretvori v DHA, vendar je to pretvarjanje majhno. Priporoča se, da vegetarijanci v dieto vključijo dober vir linolenske kisline.

Veliko železa vsebujejo: otrobi, kosmiči, pšenična zrna, ovseni kosmiči in ovsena moka, morski sadeži (!!!), soja, tofu itd. Veliko kalcija vsebujejo: čičerika, fižol, sojini izdelki, obogateno sojino mleko, mandlji, brokoli, gorčični kalčki, posušene fige (!), obogaten pomarančni sok (!), kravje mleko in jogurt. Vitamin D in vitamin B-12 sta v obogatenem sojinem mleku in obogatenih žitaricah. Linolenska kislina je v lanenem olju (vzamemo npr. 1 jedilno žlico) in lanenem semenu (2 jedilni žlici).
Obstajajo številni pristopi pri načrtovanju obrokov, ki zagotavljajo ustrzeno prehrano za vegetarijance.

Dodatno so v pomoč naslednji nasveti:
Izbiramo raznovrstno hrano, vključno s celimi zrni žit, zelenjavo, sadjem, stročnicami, oreščki, semeni in, če želimo, mlečnimi izdelki in jajci.

Izbiramo nerefinirano hrano in zmanjšamo vnos visoko slajenih, mastnih in visoko rafiniranih živil.

Izbiramo različno sadje in zelenjavo.

Če uporabljamo tudi živalske izdelke kot so mlečni izdelki in jajca, izberemo različice z manjšo vsebnostjo maščob. Omejimo sire in druga živila z visoko vsebnostjo maščob in jajca, saj vsebujejo nasičene maščobe.

V dieto vključimo redni vir vitamina B-12 ter vitamina D.

Pri otrocih velja posebni režim, nikakor ne omejujemo maščob, saj so potrebne za razvoj živčnih celic.

Prehrambena piramida za vegetarijance je na voljo na strani:

Lepo vas pozdravljam!

Irena

Spoštovana Irena!
Najlepša hvala za izčrpen odgovor. V forumu sem se oglasil že večkrat in vedno ste se odzvali in izčrpno odgovorili, zato se vam ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem.
Žena ima dejansko zelo močne menstruacije in po navodilu zdravnice sedaj med menstruacijo jemlje železo-mislim da retafer. Glede vegetarjanstva-žena uživa ribe, vendar redko, mleko in jajca vsako dnevno, tudi glede vitamina C mislim, da ni pomanjkanja. Vsekakor moramo razmisliti glede rednih virov vitaminov D in B-12.
LP Sandi