Dojke
Približno tri mesece opažam izcedek iz obeh dojk. Občasno me tudi bolita – v delu proti pazduhi.Ginekologinja me je poslala na UV. Izvid je naslednji: V laterarnih kvadrantih obeh dojk drobna cistična struktura. Zanima me kaj to pomeni? Stara sem 33 let in imam enega otroka. Ne jemljem nobenih zdravil. Ali bodo potrebne še druge preiskave – mamografija? Ali so te ciste lahko nevarne? Bolj me boli ponoči, ko se v spanju obračam.
Hvala za vaš odgovor in lep pozdrav!
Draga Jana!
Cista je s tekočino napolnjena sprememba, običajno benigna (nekancerozna). Karcinomi se pojavljajo pri 1 odstotku bolnic s cistami v dojkah. Tiste z več cistami imajo rahlo povečano tveganje za raka dojke.
Ciste so zelo pogoste, zlasti pred menstruacijo. Pogosto same izginejo pomenstruaciji. Če ne izginejo same, so potrebne preiskave.
Ciste v dojki se pojavljajo pri 20 do 50 odstotkih žensk v rodni dobi vsaj enkrat v njihovem življenju. Večina cist je zelo majhnih, velike ciste, imenovane makrociste, pa se pojavljajo pri sedmih odstotkih. Največ cist se pojavi pri ženskah, starih 40-50 let.
Žleze in izvodilca v dojki izločajo tekočino ves čas, četudi ženska ne doji. Količina je tako majhna, da je običajno ne opazimo, toda če se izvodilce zamaši z normalno odluščenimi kožnimi celicami, se začne nabirati tekočina in izoblikuje se cista. Ciste so lahko samostojne ali jih je več. Na mamografiji so vidne le kot goste spremembe. Če radiolog posumi, da je sprememba cista, se opravi ultrazvok za ugotavljanje tekočine v njej. Če je, je potrjena cista. Običajno cist ni težko prepoznati na ultrazvoku, saj imajo značilen rob (halo).
Naslednji korak je določanje, ali je cista benigna oz. ali je kakšna verjetnost, da je maligna. Benigne, nenevarne ciste so okrogle ali ovalne, dobro omejene in običajno večje od 1.4 cm po velikosti; maligne značilnosti pa so nepravilna oblika, drobne skupine zbrane tekočine in ostri robovi. Ločiti je treba med (tudi nenevarnimi) fibrocističnimi spremembami in cistami v dojkah. Fibrocistične spremembe so večinoma zadebeljena področja žlez v dojki in podpornega fibroznega tkiva. Dojko večinoma sestavlja maščobno tkivo. Žleze in izvodilca so običajno manjši del dojke, če se ne pojavijo fibrocistične spremembe ali jih ne vzpodbudi nosečnost. Fibrocistična sprememba je veliko bolj fibrozna (iz vezivnega tkiva) kot cistična, včasih pa se pojavijo tudi ciste.
Ciste se lahko pojavijo same ali v sklopu fibrocističnih sprememb in kadar se pojavijo, se kažejo kot zatrdlina, ki jo lahko objamemo s prsti. Fibrocistične spremembe pa so na otip bolj difuzne, gumijaste zadebelitve brez področij z izraziteje nabrano tekočino. Nihče ne pozna natančnega vzroka nastanka cist v dojki, vemo samo, da se izvodilca zamašijo. Verjetno ne gre za učinek hormonov, torej tudi ne hormonskih zdravil.
Če je na ultrazvoku vidna cistična, torej s tekočino napolnjena sprememba v dojki in gre za benigne (nenevarne) spremembe, je običajno zdravljenje aspiracija. To pomeni, da v cisto zbodemo z iglo in povlečemo iz nje tekočino. Učinek aspiracije:
Če je ta tekočina čista ali rumenkasta brez prisotnosti krvi, se tekočina zavrže, saj to pomeni, da ne gre za raka. Ženska nato počaka, da se pokaže, ali se ob cista ponovila. Če se ne ponovi, nadaljno zdravljenje ni potrebno. Če se ponovi, se lahko bodisi ponovi aspiracija ali pa se cista izreže. Če pošljejo tekočino iz dojke na nadaljne preiskave, se pozanimajte, kdaj lahko pričakujete izvide.
Če se na ultrazvoku zdi, da bi cista lahko imela kakšne maligne (nevarne) značilnosti ali če se ob aspiraciji najde krvavkasta tekočina, se cista izreže kirurško tako kot bi bila to trdna sprememba v dojki. Pri abscesih (vnetjih) se lahko prav tako pojavi krvavkasta tekočina. Abscese je v dojki precej težko zdraviti, pogosto je potreben kirurški poseg.
Če se s tehnikami prikaza najde sprememba v dojki brez tekočine, se namesto aspiracije, ki bi bila ustrezna pri cisti, opravi igelna biopsija (z iglo se odvzame celice) za diagnostiko.
Po aspiraciji neprijetni občutek ob cisti običajno izgine. Aspiracija se opravi z lokalno anestezijo, poseg je preprost in le malce neprijeten. V nekaterih primerih zdravnik vstavi po aspiraciji drenažno cevko, ki ostane v dojki nekaj dni in pripomore k celjenju (običajno, če je cista zelo velika). Nekaj dni po posegu še ne smete dvigovati težkih bremen ali se drugače naprezati.
Okoli 40 odstotkov cist se po aspiraciji ponovi, v 36 odstotkih tudi dva do petkrat, več kot petkrat pa v štirih odstotkih. Mlajša kot je ženska, ki ima cisto v dojki, verjetnejša je ponovitev. Če se cista ponovi več kot trikrat, je dogajanje sumljivo in je kirurški poseg nujen.
Glede na vaš opis stanja se bo potrebno odločiti, ali bi bila aspiracija smiselna, saj so spremembe majhne. Dobro bi bilo poslati izcedek na preiskave, zlasti preveriti, ali so prisotne morda bakterije in gre za vnetje. Glede na vašo starost pa gre najverjetneje za benigno dogajanje. Toda stanje utegne biti trdovratno.
Lepo vas pozdravljam!
Irena
živio!
Stara sem 16 let. Pred 4imi dnevi se mi je na desni dojki pojavila otrdlina. Na otip me je bolelo. bila je še kar velika. Prib. 4cm. Vsak dan sem preverjala velikost, in sem ugotovila da se iz dneva v dan zmanjšuje. 4. dan (danes )je že veliko manjša. Prib. 1.5 – 2cm širine. Že pred tem se mi je pojavljal svetlo rjavkast izcedek skoraj vsak drugi dan. Zdravniku nisem šla, ker sem videla da se otrdlina zmanjšuje. Ko sem brala na internetu vse možne otrdline v dojkah, sem našla bolj možno trditev za to, da je cista. Ali je res? Je nujno potreben obisk zdravnika? Je možno da je kaj drugega?