Pozdravljena ga Irena in vsi ostali!

Pred dvema letoma sem operirala melanom maligni (Clark III, Breslov III). Od tedaj dalje hodim na redne trimesečne preglede. Pri zadnjem so mi tudi punktirali dimeljske bezgavke, vendar k sreči ni bilo nič. Redno hodim tudi na ginekološke preglede. Pred pol leta mi je ginekologinja omenila , da imam miome. Sedaj pri zadnjem pregledu pa je ugotovila, da je eden narastel na 5 cm x 6 cm. Predlagala je operacijo, oz odstranitev maternice. Na moje vprašanje, kako bo to vplivalo na morebitno ponovitev raka, je odgovorila, da bi ravno zaradi tega želela še eno mnenje. Z napotnico me je poslala k drugemu ginekologu (izbrala sem ga lahko sama), ki pa je enako predlagal operacijo. Nisem pa še pridobila mnenja onkologa, ne glede na njegovo mnenje pa prosim še vas ga Irena za vaše mnenje. Mučijo pa me naslednja vprašanja:
Aha, stara sem 54 let in imam še redno menstruacijo. Perilo sem dobila šele s 16- leti in po materini strani verjetno dedujemo pozno meno ( sestra ima 60 let in še redno menstruacijo; mati je rodila po 45 letu, sestra pa pri strosti 43 let.). Če bom operirana, bom umetno nenadoma vržena v meno , kar pomeni, da bo verjetno potrebna hormonska terapija, splošno mnenje pa je , da so ta zdravila toksična in povzročajo raka ( no tale podatek je iz ulice in ni strokoven). Kaj mi lahko poveste na omenjeni dvom?
In drugo: Ko sem šla po operaciji iz bolnice, sem vprašala, kako si lahko sama pomagam, da ne bo prišlo do ponovitve MM. Odgovor je bil naj se pazim infekcij, prehladov, tudi gnilih zob, ker vse to slabša imunski sistem, Seveda sem sedaj najprej pomislila, kako bo pa ta operacija vplivala na moj imunski sistem. Jasno, da sem sedaj prestrašena.
Hvala, ga Irena za kakršen koli odgovor, sicer sem pa človek, ki želi biti seznanjen o svoji bolezni in o tem, kaj ga čaka.

Lep pozdrav Marinka

Draga Marinka!

Postavljate mi izredno težko strokovno vprašanje, na katerega seveda ne morem odgovoriti tako, kot bi si morda želeli. Nihče se ne more odločiti namesto vas, včasih ni poti, ki bi ji rekli, da je prava. Od tod tudi zadržanost vaše zdravnice in želja, da predlagano operacijo potrdi s svojim mnenjem še drug strokovnjak. Sama se nikakor ne morem pohvaliti z dolgoletno ginekološko prakso, niti nisem strokovnjak onkolog – sem šele na začetku svoje medicinske poti.

Pohvalila pa bi rada vašo prizadevnost, s katero želite kar največ vedeti o tem, kar vas čaka. Iz vašega vprašanja se vidi, da ste z marsičim že seznanjeni. Dejstvo je, da bi miomi najverjetneje še rastli, zlasti, ker pričakujete nastop mene razmeroma pozno. Lahko bi se pojavila kakšna nepričakovana krvavitev ali drug zaplet zaradi miomov. Po drugi strani pa odločitev, da se odstrani maternica, tudi ni lahka. Preberite si še, kaj sem o miomih že zapisala:

http://med.over.net/phorum/read.php?f=26&i=303&t=296

O tveganju za pojav raka pri hormonski terapiji navadno govorimo pri ginekoloških tumorjih (dojka, rak endometrija). Toda, če bi govorice “s ceste”, ki ste jih omenili, držale, medicina ne bi bila nič drugega kot šušmarstvo. Tisto, kar bolnik pridobi od zdravljenja, mora biti veliko večje kot tveganje, ki bi ga imel zaradi načina tega zdravljenja. Če bi torej hormonska terapija povzročala raka, sploh ne bi smela obstajati! Velja pa, da v nekaterih primerih hormonska terapija ni primerna – zlasti v povezavi z omenjenimi vrstami raka. Kako je natančno torej z MM ne vem, toda najverjetneje hormonska terapija ne bi izzvala ponovitve MM. S hormonsko terapijo skušamo kar najbolj “posnemati naravo”. Zato, kot ugotavljate pravilno, se pri vas ne bi pojavili znaki nastopa mene. Če pa bi bila vaša zdravnica mnenja, da je hormonsko zdravljenje za vas preveč tvegano, ji velja prisluhniti. Soočiti bi se morali z nastopom mene (kar pa bi vas slej ko prej čakalo).

Priporočila, da se varujte infekcij, so bila dobronamerna in so vam gotovo koristila (čeprav se zavestno včasih okužbam tudi težko izognemo, zlasti virusom v zraku ipd.). Operacija odstranitve maternice pa mora biti narejena v sterilnih pogojih. Okužbe se lahko sicer pojavijo (spet – nihče vam ne more dati popolnega zagotovila, da se ne bodo), vendar so to le redki zapleti. Tudi, če do njih pride, še obstajajo možnosti zdravljenja. Imunski sistem je sploh čudna reč. Včasih ima celo rad izzive, v zadnjem času ugotavljamo, da jih v zgodnjem otroštvu celo potrebuje za lastni razvoj. V času vašega okrevanja pa je bilo vendarle dobro, da teh izzivov ni bilo preveč. Menim torej, da predlagana operacija pri vas ne bi predstavljala veliko večjega tveganja kot pri ostalih ženskah, ki še niso zbolele za rakom. Če bi bilo namreč tako, vam operacije sploh ne bi smeli predlagati.

Lepo vas pozdravljam!

Irena

Pozdravljeni ga Irena!
Imela sem toliko dela sama s sabo, da se nisem mogla prej zahvaliti za odgovor. Hvala!
Med tem časom sem pridobila mnenje še treh zdravnikov ( splošni, ginekolog-onkolog in onkolog-specialist za MM) , ki so si bila neverjetno podobna : namreč, da miomi in gin. operacija nima veze z melanomom . Potrdili so pravilno ravnanje moje ginekologinje, ki se ni na vrat in nos odločila za operacijo, potrdili pa so tudi vašo razlago o miomih Ivanki, da lahko mena pozitivno deluje na miome.

In pomislite! Včeraj sem imela zopet ultrazvok, kjer je ugotovljeno, da se je moj največji miom kar precej zmanjšal. Zdravnica je bila tudi na osnovi debeline sluznice maternice mnjenja, da naj pridem na ultrazvok zopet čez 2 meseca in da imam upanje, da operacija sploh ne bo potrebna.

Mogoče pa so bogovi res na strani “korajžnih”!
Tako sem vesela, da sem vam morala tole napisati!
Lep dan vam želim!
Marinka