Zdravstveno zavarovanje krije menda samo stroške zdravljenja ljudem, ki že imajo maligne, osteolitične lezije oz. hiperkalciemijo zaradi nastalih metastaz.Ker pa Klodranat priporočajo ravno preventivno pri raku dojke, to se pravi da še ni metastaz, me zanima koliko bi stalo,če bi si zdravilo plačeval sam.Zanomajo me tudi stranski učinki oz. če mi lahko svetujetr na koga se lahko obrnem za nasvet.Mislim predvsem na kakšnega strokovnjaka,ki se spozna na bifosfonate za zdravljenje oz. preventivo metastaz in ki to področje pozna iz prakse.Najlepša hvala za odgovor.

Draga nina!

Klodronat (pri nas preparat Bonefos) ni splošno sprejeto zdravilo, ki bi delovalo preventivno pri raku dojke. Objavljeni pa so bili nekateri vzpodbudni rezultati, ki so vsekakor sprožili nekaj senzacionalizma in prenapihnjenih obetov. V skupini, ki je klodronat jemala, so bili primeri pojava metastaz. Za ceno Klodronata bi morali vprašati farmacevta (v bolnišnici ali lekarni), saj teh podatkov ne poznam. Zdravila ne bi smele jemati nosečnice, doječe matere, ljudje, preobčutljivi na zdravilo, ljudje, ki že jemljejo drugi bifosfonatni preparat, ljudje z odpovedjo ledvic. Delovanje zdravila je zmanjšano pri sočasni uporabi s hrano, pijačami ali zdravili, ki vsebujejo dvovalentne katione. Ob hkratnem jemanju nesteroidnih protivnetnih zdravil (npr. aspirina) se pojavi lahko moteno delovanje ledvic. Previdnost je potrebna tudi pri uporabi aminoglikozidnih antibiotikov in estramustin fosfata. Stranski učinki so lahko prebavne motnje, povečanje koncentracije obščitničnega hormona in aminotransferaz, motnje delovanja dihal, ledvic itd. Strokovnjak za bifosfonate bi moral biti vsak ortoped, prav tako za kostne metastaze, saj se z njimi pogosto srečuje v praksi. Da bi zdravilo predpisal za namen, ki ga omenjate, pa bi bilo priporočljivo, da se posvetuje še z onkologom, ki je bolnico zdravil.

Lepo vas pozdravljam!

Irena

Draga naša Irena,

spet se oglašam v zvezi s Klodronatom, saj sem ravno danes zasledila članek o tem zdravilu na spletnih straneh med.over.
Mislim da bo tokrat stroka morala vseeno povedati kaj več o tem zdravilu. Če vas prav razumem, vi mislite, da je vse malo prenapihnjeno, meni se pa zdi, da bo članek povzročil kar precej vprašanj – predvsem od nas, ki se najdemo med tistimi, za katere je ugotovljeno največ pozitivnih učinkov tega zdravila.
Kaj menite vi o članku, zdaj ko je izšel še na vaši spletni strani?

Lepo pozdravljena,

Daša

Spoštovana Irena!

Hvala za odgovor,čeprav sem v njem zaslutila drobec neodobravanja ali morda celo jeze.Ne vem zakaj se večina zdravnikov tako boji stopiti malo stran in pogledati problem z druge perspektive.Klodranat ni splošno sprejeto zdravilo za preventovi pri raku dojk.Še ne.A vendarle je dokazano,da je pojavnost kostnih metastaz občutno manjša v primerjavi s placebom.Da pa se tudi pojavijo pri nekaterih metastaze je normalno, saj pri raku še ni zdravila, ki bi garantirala 100% ozdravitev.Tudi vaša izjava o senzacionalizmu in prenapihnjenosti obetov je po mojem mnenju prehitra.Za hude bolnike je pomembna vsaka pozitivna novica.Tudi farmacevtski lobiji, ne glede na denar, ne objavljajo takšnih izjav,če niso preverjene,Kot medicinka bi lahko vedeli,da brez 10-15-letnih predkliničnih,kliničnih… raziskav ne gre.Se opravičujem ,če sem bila malce ostra, vendar ljudem bi morali dajati poleg strokovnih izjav vsaj upanje.Ali pa vsaj ne negativizma.Tudi na onkologiji v Lj.so zdravniki zelo.hladni,brezosebni,včasih celo nečloveški.Bolniki, ki so na smrt bolni su zaslužijo malce prijaznosti.Saj vem,da so zdravniki preobremenjeni ipd.,a še v trgovini mora biti prodajalka prijazna…Pa vem kakšne so razmere v zdravstvu,ker je mož zdravnik in vem,da je vse prej kot rožnato.A tako pač je,da bi vsaj na takih oddelkih,ko so ljudje popolnoma na tleh morali pokazati več človečnosti.Nenazadnje niso zdravniki samo raziskovalci,temveč predvsem zdravniki za ljudi.So pa tudi svetle izjeme in,če govorim že o onkološkem inštitutu v Ljubljani naj za konec pohvalim dr. Janeza Novaka,ki ni samo strokovnjak ampak predvsem velik ČLOVEK..Tudi drugi se najdejo.a žal v manjšini.

S spoštovanjem

Draga nina!

Ta forum skušam voditi tudi s srcem, ne le z racionalnimi napotki. Nikakor pa ga ne vodim z jezo. Zavedam se, da imajo obiskovalci foruma svoje stiske, zaradi katerih se zatečejo sem. Zato vsakogar pozdravim z besedo dragi, da se čuti tukaj zaželjen. Zaželjeni ste tudi vi, vaša vprašanja in občutki. Mojemu odgovoru pa lahko očitate kvečjemu suhoparnost. Odgovorila sem na vprašanja, ki ste mi jih zastavili. Ostalih vprašanj, ki jih imate, seveda nisem videla. Ker poteka v temi Brokolin (malce spodaj) podobna debata o klodronatu, sem menila, da ste prebrali tudi tista moja stališča.

Zdravniki drugo perspektivo, ki jo omenjate, dobro vidijo, saj pogosto menijo, da utegne biti za kakšnega bolnika določen pristop boljši. Verjemite, da ne gre samo za dilemo predpisanih zdravil. Večkrat gre za strokovna vprašanja, ki se tičejo tudi npr. kirurškega posega in njegove radikalnosti. Toda zdravljenje poteka z doktrino, sprejeto danes. Le, če ste vključeni v katerega izmed raziskovalnih projektov, ste lahko deležni morda prihodnjega zdravljenja, obenem pa se lahko izkaže, da to ni prihodnje zdravljenje, ampak opuščeno zdravljenje (stranski učinki, pojav drugih vrst raka itd.). Zato zdravniki ne morejo in ne smejo zdraviti po bližnjicah. Ob časopisnih in različnih drugih objavah o tem in tem zdravilu imajo zato bolniki občutek, da so pozabljeni. Ker se jim tega zdravila ne predpiše.

Članki praviloma ne omenjajo, kje natanko so bile raziskave izvedene, kdo jih je izvajal, koliko časa, kolikšen je bil vzorec ljudi in koliko so bile učinkovite. Za takim pisanjem o zdravilu se nedvomno skriva tudi interes farmacevtskega podjetja.

Vi menite, da takšno pisanje bolnikom koristi. Jaz menim, da jim povzroča slabe občutke, jezo in frustracijo, da niso zdravljeni “po najnovejšem”. Tudi obup, da zdravila morda sploh ne bodo dočakali. Da niso zdravljeni po neki prihodnosti (ki je morda sploh ne bo). Vedite, da to ne pomeni, da zdravniki tega zdravila bolnikom ne bi privoščili! Kot sami omenjate, pa klinične raziskave trajajo več let, včasih desetletje. V doktrino se jih sprejme šele, ko se izkažejo za varna in ko številne raziskave na več tisoč ljudeh potrdijo njihovo delovanje v namen, za katerega naj bi se zdravilo predpisovalo.

Klinične raziskave imajo več faz. Več o tem izveste v našem glasilu Okno, katerega vsebino objavljamo na spletnih straneh društva:

Žal ne vem, ali se trenutno pri nas izvaja kakšna raziskava s klodronatom, vsekakor pa bi to moral vedeti zdravnik, ki vas zdravi.

Do upanja ima vsak pravico. Nihče ne sme bolniku zatirati upanja. Vendar pa zdravnik upanja ne sme vzpodbujati, če je napoved slaba, bolniku ne sme lagati. Zdravnik je zato vedno v precepu. Slabo je tudi, če govori o statistiki. Nekoga lahko informacija o 40 odstotnem petletnem preživetju potre, drugi najde v njej zagotovilo, da bo ozdravljen. Fakulteta zdravnikov ne izobražuje dodatno, kako z bolnikom govoriti o hudih boleznih. To se mi zdi slabo. Večinoma se vsak sam sooča s to nalogo. Nekateri se čustveno ogradijo, postanejo hladni, brezosebni.

Vedeti morate, da je poklic, v katerem zdravnik zdravi na tisoče hudo bolnih, zelo težak. Mnogi zdravniki, ki jih imajo bolniki radi, sočustvujejo z bolniki, se zavzemajo zanje, hkrati pa tudi trpijo z njimi. Takšna čustvena predanost lahko zdravnika uničuje in potre, ga napravi depresivnega. Tak zdravnik ne more dobro strokovno zdraviti. Strinjam pa se z vami, da je pri nas še preveč hladnosti, premalo prijaznosti in pogosto sploh nobenega razumevanja. Skušam vam samo razložiti, zakaj obstajajo okoli zdravnikov tudi ograje in barikade. Zdravnik vam naj bo tako čimbolj vir informacij, če želite vedeti o svoji bolezni čimveč. Če pa vas pušča na hladnem, to čimprej pozabite. Ni vredno, da bi temu posvetili še več svojega časa, da bi bili ogorčeni, razočarani in zagrenjeni. Toplino in pozitivna čustva, uteho in upanje poiščite pri svojih bližnjih. Zdravniki, ki so našli dobro razmerje med strokovno in čustveno platjo so redki in veseli me, da ste našli tudi takega. Veseli me, da ste pohvalili dr. Novaka.

Tukaj si prizadevamo, da so tisti bolniki, ki se za svojo bolezen zanimajo, seznanjeni z vsem, kar želijo vedeti. Forum tako lahko pripomore k dodatnim pojasnilom, včasih pa ponudi koristen nasvet, kako priti do podatkov, kako vprašati zdravnika.

Lepo vas pozdravljam,

Irena