Rak ali morda ne?
Spoštovana Irena,
le osem mesecev je minilo, odkar sem vas prosila za zadnji nasvet in po tistem sem postala bogatejša za dosedaj najbolj grenko izkušnjo v svojem življenju. Mama je umrla za rakom pred pol leta, prej pa je morala preživeti bolezen v najbolj kruti obliki. Več kot šest let se je junaško bojevala, na koncu pa je trpela do zadnjega vlakna in sama še vedno ne morem preboleti vsega hudega. Tolažim se lahko le s tem, da sem bila ves čas ob njej in da je sedaj to za njo. Želela sem si, da si bomo sedaj nekako opomogli, pa se bojim, da ne bo tako. Moji otroci so zelo navezani na starega strica, ki ima že dalj časa težave s pljuči. Ob napornem delu je moral večkrat počivati, pa so ga poslali na preiskave na Golnik. Opravili so mu tudi bronhoskopijo. Danes se je vrnil domov z diagnozo za katero se bojim, da sem jo zaradi nečitljive pisave narobe prepisala. Glasi se takole: Cu plumocell pulm dex., ??? mp.T2 N0 (ali W0?) M0 – te številke so podpisane,
Art. hipertenzija, Thi: Simptomatske.
Njegova žena je sicer ob odpustu govorila z zdravnikom in ko je prišla domov je samo resignirano rekla, da ima pljučnega raka. Na moje vprašanje, ali je zdravnik resnično izrekel besedo rak, je sicer odgovorila, da se je izrazil “na pljučih je res grdo” in da bo potrebno zdravljenje. Draga Irena, gre za človeka, ki sta starejša, težko sledita današnjemu tempu in nimata svojih otrok. Sta pa tako dobra in prijazna in mi bi jima radi pomagali. Vliti jima moram čimveč upanja, zato bi za začetek rada, da mi obrazložite diagnozo, če se boste seveda uspeli prebiti skoznjo. V vsakem primeru srčna vam hvala! Delo, ki ga opravljate, je resnično plemenito in mnogi smo vam hvaležni za to.
Lep pozdrav od Mine
Draga Mina,
tudi stric je, tako kot vaša mati, zbolel za rakom. Nad vašo družino se je tako zgrnilo veliko hudega in vem, da vam mora biti zelo težko. Skušajte biti drug drugemu v oporo. Nudite stricu toplino in ljubezen, pogovarjajte se z njegovo ženo, skušajte ji biti v tolažbo. Ponudite ji, da jo spremljate na razgovor k zdravniku. Včasih si dva zapomnita več.
Kako tudi pomagati družini, kjer je nekdo zbolel za rakom? Večina ljudi sprva ne čuti potrebe po pogovoru, zato jim prijatelji in sorodniki v tem času rečejo: Pokliči, če kaj potrebuješ. Le redki pokličejo za pomoč, zato je treba slednjo vnovič ponuditi, se kaj oglasiti, povprašati. Pomislite na stvari, ki bi jih starejši par utegnil potrebovati, kaj lahko storite zanju.
Pri stricu so našli samo raka na prvotnem mestu. Za zdaj ni nobenih znakov, da bi bil rak razsejan (metastaze). Vendar obstaja pri zdravljenju dodatna ovira – visok krvni tlak. Operacija bi bila verjetno preveč tvegana. Toda o tem se boste še podrobneje posvetovali z zdravniki. Izvedeli boste, kaj lahko pričakujete. Če vam bo karkoli nejasnega, pa nikar ne oklevajte z vprašanji, lahko si jih pripravite tudi doma (ali vzpodbudite stričevo ženo, da tako ravna).
Ker so vaši otroci zelo navezani na strica, naj (starosti primerno) dobijo nekaj informacij o njegovi bolezni. Kljub temu, da ima diagnozo raka, to ne pomeni, da bi moralo biti konec stikov. Pojasnite otrokom, če kaj vprašajo, lahko tudi posebej govorite z vsakim posameznim.
Nikar pa ne nosite pretežkega bremena sami. Če čutite hud obup, če vas mori občutek, da ne boste zmogli, nikar ne oklevajte in poiščite dodatno pomoč. Morda vam bo pomagal pogovor z zaupno prijateljico, ker pa ste še vedno v procesu žalovanja in v sebi še nosite bolečino zaradi mamine smrti, razmislite tudi o obisku pri psihiatru. Dogaja se vam veliko žalostnega in slednji bi vam lahko pomagal razrešiti negativne občutke, se z vami pogovarjal (če ste do prijateljic zadržani ali pa nimate nikogar zaupnega) in vas vodil. Ste v stresnem položaju, ki bo od vas terjal veliko moči.
Želim vam vse dobro.
Irena