Rak na dojki
Pozdravljeni!
Mama (53) ima raka na dojki, točne diagnoze ne pozam, je pa “šel naprej” in se pripravlja na operacijo, ki bo predvidoma čez 14 dni, ter nato na kemoterapijo. pred tem bo imela še podrobnejše preiskave o razvoju bolezni, kot so slikanje skeleta, ekg, slikanje pljuč, krvne preiskave etc.
Ker se že nekaj časa slabo počuti in ji postaja pri hranjenju slabo, je shujšala cca. 6kg. Še najbolj se ji upira meso.
Zanima me, kaj priporočate glede prehrane, je lahko slabost posledica razvoja bolezni. Vem da so možni tudi drugi vzroki. Zaradi samega zdravljenja, se skuša mama čimbolj ohraniti pri močeh in se s hrano tudi sili.
Ker se nismo odločili a molk, ampak se z znanci odkrito pogovarjamo o bolezni, človek sliši sto in en način zdravljenja. Med drugim nekateri poizkušajo raka “izstradati” s postenjem oz. z raznimi dietami. Sedaj se mi poraja vprašanje ali je sploh smiselno se siliti s hrano, četudi jo čaka naporno zdravljenje.
Zahvaljujem se za odgovore in vsem bolnikom in njihovim bilžnjim želim čimveč poguma v njihovem boju.
A.
Dragi Gost,
preden sploh razmišljate o tako drastičnih ukrepih kot je stradanje bolnika z rakom, vam priporočam zdravorazumski premislek. Če bodo mamo še operirali, nato pa bo prejela kemoterapijo, utegne mamo pozdraviti uradna medicina. Za operacijo in kemoterapijo je najbolje, da je mama pri močeh in zelo dobro je, da se k hranjenju tudi sama malce prisili. Za izstradanje se običajno odločijo ljudje, ki jim uradna medicina ne more več pomagati. Seveda ob kramljanju z znanci marsikaj slišite. Tistega, kar vam običajno ne povedo, pa je to, da s takšnimi pristopi najpogosteje poteka bolezni sploh ne spremenimo. Človek se naposluša o raznoraznih “čudežih”, nato pa se odloči, da bo tak čudež naročil tudi sam. Bolnik z rakom je že tako šibak, če dodate še stradanje, dobite kombinacijo, ki mnogokrat vse skupaj hudo poslabša. Izsledki uradne medicine ne temeljijo na čudežih, ampak na oprijemljivejših rezulatih. Vsako novo zdravilo je preizkušano, kombinacije zdravljenja pa so pri številnih bolnikih zelo uspešne. Ravno zato danes diagnoza rak ne pomeni obsodbe na smrt.
Mama naj torej je čimveč tistega, kar prenaša. Če ne prenaša mesa, poskusite z mlečnimi izdelki. Prehrana naj bo čimbolj pestra, da ji zagotovite poleg kaloričnega tudi zadosten vnos vitaminov.
Lepo vas pozdravljam,
Irena
Dragi Gost,
za raka na dojki ni značilno, da bi se bolnici upiralo meso. Povedano drugače – če bi prišel nekdo s to težavo, ne bi zdravnik takoj pomislil na raka na dojki. Se pa pri bolniku z rakom lahko pojavijo določene motnje v prehranjevanju (npr. da se mu določena hrana upira). Kot rečeno – nič ni hudega, če mama ne more jesti mesa in je z njim ni treba siliti. Poje naj tisto, kar ji ustreza, in se pri tem še malce dodatno potrudi, da se ohranja pri močeh.
Lepo vas pozdravljam!
Irena