rak na debelem črevesju in alkohol
Pozdravljeni!
Upam, da mi boste lahko pomagali, ker moje vprašanje v bistvu sodi v dva foruma.
Tast v poznih petdesetih je “bil” alkoholik. Pil je približno 25 let, zadnjih 10 let (od ločitve naprej) veliko. Stanje se je še poslabšalo odkar (5 let) je invalidsko v pokoju. Treznih dni ni bilo več. Pil je največ vino in to od 3 do 5l (ali več) na dan. Ob priložnostih tudi vse ostalo. Pri zdravniku ni bil 20 let, od uspešno prestane operacije raka na grlu. Mislim, da ni odveč, če povem, da je na vsako prepričevanje za obisk zdravnika odgovarjal, da bo njemu pomagalo samo še pokopališče.
Pred dobrimi štirimi meseci smo ga res shiranega, dehidriranega, na meji pokretnosti zvlekli v bolnišnico. Nadomestek za alkohol, če se temu lahko tako reče, je dobival par dni, ko so to opustili, je rekel, da ne čuti več potrebe po vinu. Po približno desetih dnevih so ga odpustili. Situacija po odpustu niti približno ni bila rožnata, bil je še vedno shiran, slabokrven, jetra v ne dobrem stanju, pa vseeno. Ni bila za na pokopališče.
Na kasnejših pregledih so ugotovili raka na debelem črevesju. Tumor je bil v spodnji tretjini črevesja, velik 2-3 cm, omejen, v II stadiju. Popolne definicije trenutno žal nimam pri sebi. Zelo hitro so ga operirali in mu tumor uspešno odstranili. Prej so mu odstranili tudi polipe.
Po operaciji mu je za dobo treh mesecev ostala vrečka za izločanje blata. Ta čas se izteka.
Problem?
Alkohol. Spet. Zadnje tri tedne. Zopet vino v večini, približno 2l na dan.Trudili smo se pogovoriti z njim, pa ne pomaga. Lahko bi zaključili, da je dovolj star in da ve, kaj dela.
Pa se ne strinjam.
Prestal je dva raka, 4 mesece že ni pil, a je življenje res tako malo vredno, da ga je treba utopiti v alkoholu?
Problem je v tem, da res “25 ur” na dan ne počne nič (v ta nič padeta samo sedenje pred televizorjem in “gruntanje”), za vse ostalo kljub našemu trudu ne pokaže zanimanja.
Na zdravljenje ne bo pristal.
Vem, da me bo lahko marsikdo obsodil, da se nismo dovolj potrudili. Ampak presneto, kako svetovati, se pogovoriti s človekom, ki vse najbolje ve?
In kaj zdaj? Slepa ulica.
Zanima me vaše mnenje, mnenje kogarkoli, ki ima podobne izkušnje.
Zanima me, ali obstaja karkoli, s čimer bi se ga dalo vsaj res prestrašiti. Ne vem, mogoče bo pa dovolj že realna slika. Kakšna pa je realna slika?
Ne vem, idej nimam, kako in kaj, se pa res bojim ponovno alkohola v hiši.
Neizmerno bojim.
Hvala in LP!
Draga fiona!
Razumem, da vas za tasta skrbi in mu želite najboljše. Vendar pa ima eno najbolj trdovratnih bolezni, ki je brez motivacije in odločitve samega bolnika ne moremo ozdraviti tudi v današnjem času sodobnih zdravil in postopkov.
Morda ste upali, da bi po kar dveh uspešno prestanih boleznih spremenil smisel svojega življenja, ga začel ceniti in zaživel drugače. To se po prebolelem raku pripeti mnogim, žal pa ne vsem. V poznih petdestih tast še ni, kot pravite, za na pokopališče. Še več, vse možnosti ima, da bi lahko še dolgo živel polno in aktivno življenje. Vendar vse kaže, da se je vdal. Našel ni nobenega življenjskega smisla, užitka, veselja, konjička – česarkoli, kar bi zmotilo njegovo televizijsko praznino.
Vsakdan mnogih slovenskih družin, tudi sama poznam veliko alkoholikov. Trdovratnih. Pomagati se ne da kljub gorečim željam družinskih članov. Sem pa spoznala tudi že peščico zdravljenih alkoholikov, ki imajo uspešno življenje. Pot iz alkoholne omame so morali poiskati sami. Še tako ljubeča in skrbna družina tega ni mogla storiti namesto njih.
Če je pot torej taka, da brez njegove motivacije, da bo pustil pitje, ne gre, poskusite še to. Skušajte mu zapolniti dan. Gotovo bo to zelo težko, saj opisujete pri njem popolno brezvoljnost. Toda nekaj mu je treba poiskati, kakšno delo, s katerim se je rad ukvarjal nekoč in ga je veselilo. Alkohol bi bilo sicer nesmiselno skrivati (saj dnevno dozo tudi nujno potrebuje, sicer lahko pride do abstinenčne krize), vendar pa naj ne bo kar takoj pri roki. Če bi začel razmišljati drugače, priznal svoj alkoholizem kot bolezen in se želel zdraviti, pa se obrnite na osebnega zdravnika glede možnosti zdravljenja. Upanje, da se bo stanje izboljšalo, je neznatno, to je grenka resnica, s katero se sooča dnevno veliko zaskrbljenih, ki živijo z alkoholikom. Tudi zdravniki, ki se ukvarjajo z alkoholizmom, med njimi najbolj zveneča in tudi razvpita imena, zdravijo samo tiste alkoholike, ki so pri sebi prišli do spoznanja, da je zanje zdravljenje potrebno, da se želijo zdraviti in rešiti zasvojenosti.
Nekaj spletnih povezav, ki vam utegnejo biti v pomoč:
Lepo vas pozdravljam!
Irena