Zanima me, kakšne so izkušnje pri bolnikih, ki imajo raka v napredovalem stadiju in preostane le še zdravljenje/lajšanje bolečin do konca, s pokretnostjo. Vem, da boste rekli: to je od bolnika do bolnika različno. Pa vendar. Ali so tudi bolniki, ki so pokretni skoraj do konca, ali obstaja kako časovno merilo (npr. da povečini zadnja dva meseca niso več pokretni). Moj tast je že zelo shujšan in oslabel, da komajda občasno (največkrat rabi oporo ali pa hodi zelo počasi, včasih nima moči, da bi sam vstal iz sedečega položaja) pride do stranišča. V postelji se še sam obrne na eno ali drugo stran. Doza za bolečinske preparate se mu hitro veča.

Pa tudi sam pojem pokretnosti mi ni najbolj jasen. Patronažna sestra je rekla, da je bolnik pokreten, če se v postelji lahko sam obrne. Torej ne, da je sposoben hoditi ali sam jesti.

Pozdrav, Lenči.

Draga Lenči,

žal nimam skoraj nobenih praktičnih izkušenj s tem, o čemer me sprašujete. Lahko vam odgovorim samo tako, kot ste že sami zapisali – odvisno od vsakega primera. Svetujem, da se skušate pogovoriti tudi s patronažno sestro, ki ima gotovo veliko izkušenj. Toda vsake napovedi so nehvaležna stvar, zato se jih vsi strokovnjaki tako zagrizeno otepajo.

Pojmi pa so pač opredeljeni z definicijami, saj je pri negi bolnikov pomemben natančen opis, česa so sposobni in pri katerih opravilih jim je treba pomagati. Upam, da smo vam tukaj vsaj malo pomagali in se že lažje soočate z vsakdanjimi težavami! Ne pozabite, da ste z nego tasta morda upravičeni tudi do dodatka za pomoč in postrežbo (upam, da so vam to že pojasnili).

Lep pozdrav,

Irena