Kakšna je zveza med celiakijo in malignim limfomom ? Ali se lahko nezdravljena celiakija odrazi v takšni bolezni ?

Draga rina,

povezave v literaturi nisem našla, kar pa še ne pomeni, da morda ne obstaja. V nastanek malignega limfoma naj bi bili vpleteni tudi določeni zapleteni imunski mehanizmi, katerih podrobnosti še ne poznamo. Možno je, da so povezani z določeno genetsko predispozicijo, ki vodi do celiakije, vendar to vsekakor ni dokazano oziroma se ne pojavlja tako pogosto, da bi te faktorje med seboj kdo povezal in jih raziskal. Tako lahko ugibamo, da povezave najverjetneje sploh ni.

Lep pozdrav,

Irena

Tole je del teksta kjer sem našla povezavo :

Zadnja leta se v mnogih državah po svetu posveča celiakiji vse več pozornosti, saj ugotavljamo, da je celiakija veliko pogostejša bolezen, kot smo mislili doslej. Velikokrat poteka prikrito, brez izrazitih simptomov in mnogi bolniki sploh ne vedo za svojo bolezen, zato so številne raziskave usmerjene v to, da bi ugotovili pogostost celiakije v celotni populaciji.Največje študije so bile delane v Italiji, kjer so večim tisočim ljudem določali antigliadinska in antiendomezialna protitelesa, tistim, ki so imeli pozitivna protitelesa, pa so opravili še biopsijo črevesne sluznice. Podatki iz različnih centrov se precej razlikujejo: nekateri avtorji so našli celiakijo pri enem od 613 ljudi, drugi pri enem od 210 ali celo od 184 ljudi. Nekateri ocenjujejo, da naj bi na enega znanega bolnika s celiakijo bilo še 7 ljudi, ki za svojo bolezen niso vedeli. Vsem, pri katerih so ugotovili celiakijo, so predlagali dieto, čeprav niso imeli nekih očitnih bolezenskih znakov. Tiste, ki so se diete držali, so spremljali še naprej. Večini se je izboljšalo splošno počutje, pridobili so na telesni teži, izboljšali so se krvni izvidi, izboljšala se je gostota kosti v vseh starostnih skupinah, minile so občasne bolečine in napenjanje v trebuhu in podobno.

Postavlja se vprašanje, ali je sploh smiselno iskati celiakijo v celotni populaciji, saj se mnogi ljudje, ki nimajo izrazitih težav, ne želijo držati diete. Strokovnjaki so si edini v tem, da je dieta potrebna, saj se nezdravljeni celiakiji lahko pridružijo še številne druge bolezni:

karcinom ustne votline, žrela, požiralnika, črevesa

z malabsorbcijo povezani T-limfom

anemije

ulceracije v področju želodca in dvanajstnika

atrofija vranice

kalcinacije v možganih in epilepsija

nevrološke motnje

osteoporoza

motnje strjevanja krvi

motnje delovanja ledvic…

Na nekatere bolezni, ki se pogosteje pojavljajo skupaj s celiakijo, pa žal ni mogoče vplivati z dieto. To so bolezni, ki so podobno kot celiakija vezane na določeno genetsko predispozicijo: sladkorna bolezen, avtoimuno vnetje ščitnice, kronični aktivni hapatitis, sistemski lupus eritematodes in še nekatere. Celiakija se pogosteje pojavlja pri ljudeh s pomanjkanjem imunoglobulinov A in pri bolnikih z Downovim sindromom.

Bolezni, ki se jih z dieto da preprečiti, so razlog, da strokovnjaki iščejo primerne teste, s katerimi bi lahko pregledali celotno populacijo in svetovali dieto tudi bolnikom s tiho celiakijo in ne le tistim, ki imajo že izražene bolezenske znake. Testi bi morali biti preprosti, morali bi biti dovolj zanesljivi, da bi ugotovili vse bolnike in da ne bi bilo lažno pozitivnih rezultatov, da ne bi proglasili za bolnike tistih, ki to niso.In ne nazadnje, morali bi biti poceni. Glede zanesljivosti se je doslej najbolj izkazal test EMA – antiendomezijska protitelesa, žal pa je to dokaj drag test.

je pa iz strani društva za celiakijo:
http://www.drustvo-celiakija.si/