Pozdravljeni!

Najprej bi vas prosila če mi obrazložite izvide, ki sem jih dobila po pregledu za ščitnico:
TSH: 2,390 mE/L (0,35-5,50) FT4: pmol/l (11,5-22,7) FT3: pmol/l (3,50-6,50)
anti TPO KE/I (DO 15) antiTg: KE/I (do 100) TSI: E/I (do 13)
Tg: 1250 (do 70) recovery: 112% (70- 130)

Približno eno leto po tem pregledu sem odšla na operacijo, kjer so mi ugotovili tumor v desnem režnju ščitnice, ki so mi ga odstranili. Kot sem razumela, sem naročena še na eno operacijo zato, da mi bodo preventivno odstranili vse, da se ne bi tumor ponovil.
Mene pa predvsem zanima kakšna je sploh ta bolezen, kako poteka, kakšno je zdravljenje in ali je res popolna ozdravitev? Ali je možno da se mi tumor do operacije razraste še kje na ščitnici ali celo kam drugam?

Najlepša hvala za odgovor

Draga Leja!

Pri odgovoru bi mi bolj kot stari izvidi koristilo natančno ime vašega tumorja. Kot sem tukaj že večkrat razložila, v različnih organih lahko nastanejo različni tipi raka. Koristila bi mi še vaša starost in ostale podrobnosti, če jih želite navesti. Da boste lažje razumeli, kaj je potrebno vedeti o svoji bolezni, vas prosim, da si preberete tale moj prispevek:

Lepo vas pozdravljam in oglasite se še!

Irena

Pozdravljeni!

Tudi sama ne bi vedela kaj več povedati, sicer sem stara 23 let, bulico na vratu pa sem začela opazati ze cca pred petimi leti, kot so mi povedali zdravniki, se temu raku pravi karcinom. Kaj več že ne bi vedela povedati, je pa res da so bolj skopi s podatki in tudi to je zame vprašanje, a povejo samo toliko kot ti sam želiš vedeti oz kako to poteka?

lp leja

Draga Leja,

medtem ko pripravljam podrobnejša pojasnila, obiščite in preberite ti dve povezavi:

Zdravniki povedo načeloma premalo – v bojazni, da bi povedali preveč. Zato velja, da jih je treba k razgovoru, če želimo odgovore, malo prisiliti. Tudi sami o raku še ne veste veliko, kar je posledica tega, da z vprašanji do sedaj niste pretirano vrtali. Seveda vam to priporočam, ne pustite se kar tako odpraviti!

Lep pozdrav,

Irena

Diagnoza raka je za večino bolnikov grozljiva, saj jo povezujejo s trpljenjem in smrtjo. Vendar pa je napoved pri bolnikih z rakom ščitnice običajno odlična ker:
1. večino raka ščitnice lahko zlahka pozdravimo s kirurškim posegom,
2. povzroča le malo bolečine, neprijetnosti ali drugih fizičnih ovir,
3. so za veliko vrst raka ščitnice na voljo nova in učinkovita sredstva odkrivanja in zdravljenja

Kaj je ščitnica in kaj je njena naloga?
Ščitnica je organ metuljčkaste oblike v vratu, pod Adamovim jabolkom. Proizvaja in skladišči hormone, ki nadzorujejo srčni utrip, krvni pritisk, telesno temperaturo ter stopnjo, s katero se hrana pretvarja v energijo (metabolizem) ter vpliva na živčni sistem, mišice in druge organe. Hormoni, ki jih proizvaja ščitnica, so pomembni tudi v otroštvu za rast in razvoj. Ščitnica porablja jod, mineral, ki ga najdemo v jodizirani soli in nekaterih drugih živilih, da izdeluje hormone.

Rak ščitnice se običajno kaže kot vozlič ali zatrdlina v ščitnici. Vendar pa je več kot 90 odstotkov teh benignih (nezločestih). Včasih pa je postavljanje diagnoze vendarle težko, kljub laboratorijskim izvidom, kjer so določeni nivoji hormonov v krvi, ter različnim slikanjem ščitnice. Zato nam najbolj dragoceno informacijo o dogajanju v ščitnici omogoča biopsija (odvzet vzorec tkiva ščitnice).

Včasih se rak ščitnice kaže kot zatekla bezgavka v vratu ali kot hripavost zaradi pritiska tumorja na živec, ki oživčuje glasilke (povratni laringealni živec), ali kot težave pri požiranju in dihanju, če tumor pritiska na požiralnik ali grlo.
Poznamo štiri glavne tipe raka ščitnice: papilarnega, folikularnega, medularnega in anaplastičnega. Ti tipi so videti različni pod mikroskopom in običajno rastejo različno hitro.

Kaj je dobro diferenciran rak ščitnice?
Rak je maligni (zločest) tumor, ki raste v telesu. Dobro diferenciran tumor je tisti, ki je videti kot normalno bolnikovo tkivo, v tem primeru tkivo ščitnice. Tipa dobro diferenciranega raka ščitnice sta dva: papilarni in folikularni.

Dobro diferencirani raki ščitnice se pojavljajo kar v 90 odstotkih vseh malignih sprememb ščitnice in so običajno povezani z odlično napovedjo (torej velika večina bolnikov povsem ozdravi). Čeprav ne vemo, kaj povzroča rast teh dobro diferenciranih rakov v ščitnici, se pogosteje razvijejo pri bolnikih, ki so v otroštvu prejeli terapije z obsevanjem zaradi povečanih mandeljnov, priželjca, aken in včasih zaradi drugih bolezni (Hodgkinova bolezen). Diagnostična rentgenska slikanja (pljuč, zob ali ščitnice) pa z nastankom tega raka niso povezana. Rak ščitnice prav tako dva do trikrat pogosteje prizadene ženske kakor pa moške.

Kaj je papilarni rak ščitnice?
Papila je bradavičasti izrastek. Ta tip raka ščitnice se razvije v celicah, ki izločajo ščitnične hormone (z jodom).
Papilarni raki imajo številne izrastke, kar jim pod mikroskopom daje razvejan videz praproti. Če tkivo ščitnice pregledamo pri “normalnih” ščitnicah, bomo v desetih odstotkih primerov našči drobna področja papilarnega raka. Bolj bo patolog natančen pri pregledovanju, več je verjetnosti,d a bo našel ta področja. Očitno ti mikroskopski tumorji nimajo nobenega kliničnega pomena in so bolj nenavadnost kot pa bolezen. Z drugimi besedami – ti tumorji se ne povečajo ali postanejo resnejši maligni tumorji.

Vendar pa, če papilarni rak zraste do velikosti vozlička v ščitnici, je to klinično pomembno, saj se bo verjetno še večal in se lahko razširi na preostale dele telesa. Papilarni tumorji se pojavljajo pri 70 do 80 odstotkih vseh rakov ščitnice in se lahko pojavljajo v katerikoli starosti.

Papilarni rak raste počasi in se nato širi preko limfnega sistema v bezgavke v v ratu. Pri tretjini bolnikov, ki jim operirajo papilarnega raka ščitnice, se je tumor že razširil v sosednje bezgavke (metastaze). Na srečo pa napoved s tem še ni slabša.

Papilarni rak se lahko razširi z ene strani ščitnice na drugo preko limfnega sistema, kar prav tako ne vpliva na bolnikovo napoved. Tisto, kar vpliva na bolnikovo napoved pri papilarnem raku ščitnice je predvsem obsežnost osnovne bolezni. Ali so sosednje bezgavke vključene ali ne, običajno ne vpliva na prognozo (napoved). Petinosemdeset odstotkov bolnikov s papilarnim karcinomom, ki so imeli primarni tumor omejen na žlezo ščitnico (intratiroidalni) ima odlično napoved: 25-letna umrljivost zaradi tega raka je okoli 1 odstotek. To pomeni, da je samo eden izmed teh bolnikov umrl za rakom ščitnice 25 let pozneje. Očitno je, da je velika večina trajno ozdravela. Napoved je seveda slabša pri bolnikih, ki so starejši od 50 let, ali pa so imeli tumorje večje od štirih centimetrov v premeru.

Ker je napoved pri bolnikih z intratiroidalnimi primarnimi tumorji tako dobra, je pomembno, da terapija ni tvegana. Skoraj nikoli ni potreben radikalni (obsežni) kirurški poseg za to blago obliko papilarnega raka. Čeprav se okoli desetim odstotkom bolnikov z intratiroidalnim papilarnim rakom bolezen ponovi, so ponovitve predvsem posledica rasti tumorskih celic v bezgavkah v vratu in ne ogrožajo življenja. Običajno se odstranijo kirurško.

Napoved ni tako dobra pri bolnikih, kjer je rak vraščal v sosednja tkiva. To pomeni, da se je razširil skozi vezivno kapsulo, ki obdaja ščitnico, v tkiva vratu in ne v bezgavke, ki smo jih omenili prej. Pri zelo majhnem odstotku bolnikov (okoli 5 odstotkov), se rak razširi preko ožilja na oddaljena mesta, zlasti pljuča in kosti. Ta oddaljena mesta (metastaze) lahko pogosto učinkovito zdravimo z radioaktivnim jodom.

Mladi bolniki z rakom ščitnice imajo na splošno odlično napoved.

Kaj je folikularni rak ščitnice?
Normalna šitnica je zgrajena iz sferičnih struktur, imenovanih folikli. Kadar rak ščitnice vsebuje te normalne strukture, se rak imenuje folikularni rak. Folikularni rak predstavlja okoli 10 do 15 odstotkov vseh rakov ščitnice in se pojavlja predvsem pri starejših bolnikih.

Folikularni rak ščitnice je nekoliko bolj agresiven kot papilarni. Pri tretjini bolnikov s folikularnim rakom je tumor minimalno invaziven (vrasel) in se ne širi. Napoved je v tem primeru odlična. Pri drugih dveh tretjinah je folikularni rak bolj invaziven. Lahko vrašča v krvne žile in se od tam širi na oddaljena področja, zlasti pljuča in kosti. Na splošno je napoved boljša pri mlajših bolnikih kakor pa pri tistih, ki so starejši od 50 let.

Kaj je medularni rak ščitnice?
Pri medularnem raku ščitnice se celice hitreje razširijo na preostale dele telesa. Celice medularnega raka izločajo kalcitonin, hormon, ki ne vsebuje joda. Teh rakov je okoli 5 do 7 odstotkov vseh rakov ščitnice.
Izmed štirih različnih tipov raka ščitnice ima le medularni rak jasno genetsko predispozicijo, ki se lahko deduje v družinah. Ta predispozicija nastane zaradi spremembe na genu RET. Posamezniki, ki to spremembo podedujejo, bodo skoraj gotovo v svojem življenju imeli medularnega raka ščitnice.

Kaj je anaplastični rak ščitnice?
Anaplastični rak, ki je slabo diferenciran, je najhitreje rastoči tip raka ščitnice. Celice tega raka so izredno nepravilne in se širijo hitro na druge dele telesa. Anaplastični rak predstavlja le 2 odstotka vseh rakov ščitnice.

Kakšno je zdravljenje dobro diferenciranega raka ščitnice?
Temeljno zdravljenje vseh oblik raka ščitnice je kirurška odstranitev. Za agresivnejše papilarne in folikularne oblike raka je bolj priporočljivo, da se odstrani celotna ščitnica ali pa toliko tkiva, kolikor se ga lahko še varno odstrani. Pri intratiroidalnem papilarnem raku in minimalno invazivnem folikularnem raku ščitnice se še razpravlja o tem, ali je boljše odstraniti celotno ščitnico ali le en reženj (polovico) in tkivo, ki povezuje oba režnja (istmus).

Ker je napoved pri intratiroidalnem papilarnem raku in minimalno invazivnem folikularnem raku, neodvisno od obsežnosti kirurškega postopka, tako dobra, je težko dokazati, kateri pristop je boljši. Zato ni absolutnih pravil pri zdravljenju teh rakov in se zdravniki odločajo z medsebojnim posvetom.

Agresivnejše in razširjene oblike raka zdravimo z radioaktivnim jodom, saj ga ščitnica porablja.

Kakšni so redni pregledi bolnikov z rakom ščitnice?
Redne kontrole so za bolnike, ki jim je bil odstranjen rak ščitnice, nujne, saj se včasih rak ponovi mnoga leta po uspelem posegu. Kontrole vključujejo pregled s poudarkom na področje vratu ter občasna rentgenska slikanja. V pomoč so lahko preiskave z ultrazvokom in slikanje z radioaktivnim jodom.

V pomoč je tudi občasno določanje nivoja tiroglobulina v krvi. To snov sprošča normalno tkivo ščitnice ter prav tako dobro diferencirane rakave celice ščitnice. Po popolni odstranitvi ščitnice je nivo tiroglobulina v krvi zelo nizek, pa tudi pri tistih, ki jemljejo nadomestne ščitnične hormone po operaciji ščitnice. Povišan tiroglobulin v krvi kaže na rast raka ščitnice, vendar pa ni nujno povezan s slabo napovedjo. To pomeni alarm za zdravnike, da bo potrebno morda narediti še dodatne preiskave. Pri nekaterih bolnikih se žal tiroglobulina ne da meriti natančno zaradi prisotnosti motečih protiteles.

Kaj je hormonsko zdravljenje?
Če je bila ščitnica večinoma ali popolnoma odstranjena, mora bolnik jemati hormone. Tudi, če del ščitnice ostane, je zdravljenje s tiroksinom pomemben del pri bolnikih, saj so nekatere študije pokazale, da se rak raje pojavi pri tistih bolnikih, ki tega zdravila niso jemali. Hormon ščitnice se mora dajati v zadostnih količinah, da zavre nivo TSH pod normalnimi vrednostmi, razen če za to ne obstaja kontraindikacija.

Na voljo so novi načini merjenja TSH, kar je zelo uporabno pri nadzoru in potrjevanju, da je TSH v krvi tik pod normalo pri bolnikih z nizkim tveganjem ponovnega pojava raka. Bolniki z agresivnejšimi oblikami papilarnega ali folikularnega raka morajo pogosto jemati večje doze tiroksina, da zavrejo TSH skoraj v celoti.