Pozdravljeni,
spodaj sem si prebrala vse kar ste napisala o pljučnem raku,
vendar odgovora na moje vprašanje, ki se mi pojavlja v glavi nisem zasledila.
Moj oče je letos umrl za pljučnim rakom, a 3 tedne preden je umrl sem ga
sama osebno peljala na slikanje pljuč v zdravstveni dom in bila poleg njega
pri splošnem zdravniku, ki mu je rekel da so pljuča b.p.
Mi lahko to prosim razlozite, in katere preiskave so potrebne da se ugotovi
ta pljučni rak. Tudi sama sem kadilka, kot je bil oče in tudi moja pljuča so
bila na rentgenu pred enim tednom b.p.
Skrbi pa me zato, ker se ze 4 mesece zdravnim za depresijo, zaradi nenehnega
tiščanja v prsih. Zato sem pomislila na to bolezen, ker mi psihiater pravi,
da bi po 4 mesecih ta zdravila ki jih jemljem morala ze delovati, mene pa še vedno tišči in peče v prsih.
Hvala za vaš odgovor in lepo pozdravljeni.

Spoštovana mojca,

rentgenski posnetek načeloma vidita dva strokovnjaka: radiolog, ki napiše tudi ustrezno diagnozo in komentar črno na belem ter zdravnik, ki je preiskavo naročil in si posnetek praviloma še enkrat ogleda. Ob vaših skrbeh mi ostaja kar nekaj vprašanj, namreč, ne vem, kako in kdaj so potem diagnozo vašemu očetu postavili? Morda zdravnik ni hotel govoriti o očetovi bolezni vpričo vas.

Kakorkoli – rentgenski posnetek, star en teden, bi vas moral pomiriti, zlasti, če je o njem z vami spregovoril tako zdravnik kot radiolog. Če zdravnik posnetka ni komentiral, si naj ob naslednjem vašem obisku utrga nekaj minutk in vam ga pojasni. Niste sicer tudi napisali, koliko ste stari in koliko pokadite. Zanimivo je, da vas tudi očetova bolezen ni odvrnila od kadilske odvisnosti. Vaše tveganje za raka na pljučih je povišano, vendar boste sami največ storili zase in za preprečitev pojava te bolezni pri vas – če boste prenehali kaditi. Za to se lahko odločite le vi sami, za pomoč in podporo lahko prosite tudi psihiatra.

Če zdravila proti depresiji ne delujejo (res je za njihovo delovanje potreben daljši čas jemanja in predvsem redno jemanje), se bosta skupaj s psihiatromo pogovorila o morebitni menjavi. Razumem, da ste po očetovi bolezni prestrašeni in prizadeti. Vendar je tudi čas, da o zadevi razmislite realno. Nesmiselno je, da se nerazumsko bojite, hkrati pa ne storite nič, da bi raka preprečili. Če boste prenehali kaditi, boste tudi sami v sebi vedeli, da ste ukinili pomemben dejavnik pri nastanku raka.

Tiščanje v prsih je povezano z depresijo, najpogosteje pa tudi z osteomuskularno (kostnomišično) bolečino. Rak v prsni votlini načeloma niti ne boli, niti ne peče (v nasprotnem primeru bi jih tako veliko več odkrili). Resnično ni razloga, da se ne bi pomirili.

Želim vam, da bi kmalu odgnali depresijo – in cigarete.

Lep pozdrav!

Irena

Tako lepo ste mi vse skupaj napisala, da sem prav postala
dobre volje, čeprav se mi je dan začel z slabim počutjem.
Res se tudi sama sprašujem le kako lahko kadim in se hkrati raka
bojim. Blizam se 40 -im letom in pokadim škatlo na dan.
Res ste mi polepšali dan in res ste dobra duša, kot ste napisala v enem izmed
zadnjih odgovorov.
Ker nisem dolgo na tem forumu, vas lahko vprašam kaj ste po poklicu,
kajti pri drugih forumih piše s kom se pogovarjamo, pri vas pa ne?
Upam da nisem preveč radovedna,
Hvala za lepe besede in že danes se bom trudila da ne bom prizgala cigarete.
Vem da je potrebna le močna volja.
Lep dan.

Draga mojca,

pri meni ne piše, kdo sem po izobrazbi, ker še nisem končala študija, sem absolventka medicine. Žal strokovnjaka onkologa, ki bi odgovarjal na vprašanja, nismo mogli dobiti (sama bi mu z veseljem in takoj odstopila to delo, čeprav se zdi tudi meni zanimivo). Moji odgovori so pregledani, nastajajo pa v sodelovanju z Društvom onkoloških bolnikov Slovenije (na teh straneh lahko najdete tudi njihovo podstran in določene informacije).

Sicer pa k vašim težavam: če pokadite škatlo cigaret na dan, boste cigareto gotovo pogrešali. Kot sem rekla – bolje bo, da se dogovorita z zdravnikom, kako zmanjšati količino cigaret in da se držite natančnejšega urnika postopnega zmanjševanja. So seveda tudi ljudje, ki so sposobni prenehati s kajenjem v enem samem trdnem trenutku odločitve, vendar opustitev kajenja večinoma ni lahka. V pomoč so vam lahko tudi nikotinski obliži, ki jih dobite v lekarni.

Cigarete ne prižigajte več nevede ali spotoma. Ne kadite več zato, da bi zaposlili roke. Vnaprej si določite količino in se je držite – škatlica naj ne bo tako pri roki, da bi iz nje lahko mimogrede vzeli cigareto. Pri roki imejte npr. žvečilne gumije in požvečite po enega, kadar vaša roka sama od sebe tiplje za škatlico. Priporočam vam tudi, da se gibljete na svežem zraku, v zaprtih prostorih pa se kajenju izognite in pri tem pomislite na negativne stranske učinke (zadušljivost zraka, smrad po cigaretah, dim ipd.). Skušajte tudi zaposliti svoje misli s čim drugim, čimvečkrat se vmes zavedno sprostite – sprostite mišice, globoko zadihajte, povsem se pomirite. Nikar ne obupajte, če od začetka ne bo šlo tako, kot ste si zamislili, pomembno je le, da od vašega načrta in odločitve za opustitev kajenja ne odstopate. Kakor kaže, boste sčasoma tudi precej prihranili, saj napovedujejo izrazito podražitev cigaret.

Želim vam trdno voljo,

Irena

Tudi sama sem bila pred leti strastna kadilka, vendar sem pred 5 leti ko so mi postavili diagnozo limfoma še isti dan prenehala kaditi (čeprav ta bolezen ni neposredno povezana s kajenjem). Pustila sem si doma še škatlo cigaret za vsak slučaj če “me prime kadit”, vendar mi je bilo ljubše živeti in ozdraveti zato od takrat nisem pokadila niti cigareta več. Po 5 letih lahko rečem da sem “ozdravljen kadilec” (kadila sem 15 let) in vem da ne bom nikoli več izzivala svoje usode s kajenjem, ker se zavedam škodo , ki jo bi jo delala svojemu telesu na fizični in psihični ravni. Nikomur ne privoščim takšne izkušnje kot sem jo sama doživela skozi bolezen, zato vam priporočam da je boljša “preventiva” kot “kurativa”. Prenehajte “kaditi zdaj” če se imate radi in ne zastrupljajte svojega telesa! Takšna je moja izkušnja.