Jaz več delam s simulatorjem teka na smučeh, od vseh naprav, ki jih imam doma za občasno razgibavanje (poleg vsakodnevne hoje), ga imam najraje. Je pa njegova uporaba v praktičnem smislu daleč od tiste, prikazane na TV. Sploh ni tih, nemoteč: ob njegovem ropotu je nemogoče gledati TV, edino če maksimalno skoncentrirano bereš napise, slišiš itak nič, sploh ne teče gladko: utor za koleščka moram stalno mazati – uporabljala naj bi nekakšen gel, za katerega v nobeni naših trgovin še slišali niso (ne športne, ne metalka, ne astra, ne mercator), od malih do velikih, pojma nimajo, po kakšnem gelu sprašujem. Zato sem začela uporabljati kar mleko za kožo, s prstom nežno potegnem po utoru, pa je. Ko je sveže namazano, teče gladko, je malce tišji, nato pa postaja vse glasnejši, teče pa tako gladko, kolikor imaš moči v nogah. Dokler se ga nisem navadila, torej smučarskega koraka, mi je ena noga stalno ostajala zadaj, se je nekako “zataknila”, nisem je mogla povleči naprej. Verjetno je bilo to odvisno od tehnike, zdaj teh težav niti ni več.
Hočem poudariti, da ne glede na TV-oglas, aparat je aparat, če po njem telovadi tista manekenka, na pol gola, jasno, da je vse skupaj bolj vabljivo, ne pričakuj, da je res vse tako prekrasno, čudovito, v veselje, radost, zabavo … Oh in sploh! Aparat ropota, na njem je treba garati, domači te malo postrani gledajo, ker vsi leno sedijo v foteljih, jim gre jasno na živce tvoje ropotanje (jaz ga imam v drugi sobi, z njim pa vadim le, ko sem sama doma, to pa je zelo redko). Kljub vsemu mi največ da (oziroma vzame) še vedno hoja in občasen tek. Poleg tega pa so nujno potrebni še vsaj trebušnjaki (za najbolj problematično področje, seveda). Pri teh se malo pozabavam z exerflexom (oglas na TV3), pa je tudi slišati nekakšno trenje, še vedno je prisoten (vendar zelo majhen) ropot.
Po moji izkušnji je dobro s temi napravami delati dlje časa, ne le takrat, ko si omejen na razgibavanje v prostoru (pa vendar velja tudi hoja pozimi, dobiš več kisika), dejstvo je, da rabiš kar nekaj časa oz. vaje, da se aparata navadiš, da ti steče gladko, pa še normo si težko postaviš, sploh na začetku. Tako boš pa orbitrek kupila, ga postavila na sredo sobe, preveč zagnano brcala na njem, drugi dan pa bo v kotu. Bolje je dlje časa uporabljati aparat, se ga docela navaditi, nato pa začeti konkretno trenirati (tj. vaditi od 30, 45 min in dlje).
Še to: toplo odsvetujem orbitrek ali sobno kolo v spalnici, prehitro se nanj začne obešati perilo! Naj stoji nekje, kjer te bo opozoril na vadbo. Predvidevam namreč, da nisi aktivna športnica, ki ima v dnevu točno začrtan urnik za eno- ali dveurni trening, verjetno tako kot vsi “normalneži” vadiš, ko imaš največ volje, za druge dni pa poskušaš zbirati motivacijo. Saj večina tako počneMo. Eni s(m)o bolj vztrajni, druge moti hrup aparata …, tretji pa se pritožujejo, ker ne morejo v miru gledati televizije …
Lp.
Tudi jaz imam Orbitrack že odkar se je pojavil v TV reklamah (4 leta) in moram priznati, da sem z njim zelo zadovoljna. Razen tega, da moram imeti TV kar precej naglas med tem, ko telovadim se mi zdi super. Morda pa bo bolje, če kupiš kakšno boljšo različico “Orbitraca” v kateri izmed športnih trgovin. Morda so ti kaj tišji.
P.S. Moj zaenkrat ni bil še nikoli na sevisu, pa moram priznati, da ga kar redno uporabljam.