Omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe ter povečan obseg snovi, ki se izločajo iz materialov v prostoru (oprema, barve, gradbeni materiali ….), lahko negativno vplivajo na nas. Vlivajo na razpoloženje, zbranost, učinkovitost in tudi zdravje, pri čemer najbolj trpi naš dihalni sistem.
Slaba klima v zaprtih prostorih povzroča draženje oči, nosu in grla, glavobol, vrtoglavico in izčrpanost, tudi alergijo, bolezni dihal (na primer astma, KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen) in druge bolezni povezane z oslabljenim imunskim sistemom.
V javni tribuni, ki je potekala oktobra, smo s strokovnjakoma, mag. Marino Praprotnik, dr. med., pulmologinjo, pediatrinjo in predsednico Ustanove za novo Pediatrično kliniko ter mag. Miho Tomšičem, gradbeni inženir in strokovnjak za trajnostno gradnjo iz Gradbenega inštituta ZRMK, spregovorili o tej tematiki. Objavljamo povzetek.
Kako nevarni so lahko materiali za gradnjo, ki jih uporabljamo danes
“Vsak material, ne le za gradnjo, je lahko potencialno nevaren, če ne poznamo njegovih lastnosti in namena ter načina uporabe. Pri gradnji je v današnjem času skrb praktično odveč, vsaj ko govorimo o konstrukcijskih materialih, torej tistih, iz katerih je zgrajena hiša ali stanovanje. Okoljska zakonodaja in z njo povezana zakonodaja o gradbenih proizvodih je zelo stroga. Nekoč je bilo drugače. Značilen primer, ki ga omenjate, je azbest. Uporabljal se je za različne namene, šele pozneje so študije pokazale njegovo potencialno škodljivost za zdravje ljudi. velja sicer, da je neškodljiv, dokler ni poškodovan: npr. dokler se azbestna strešna kritina ne lušči ali podobno. Odstranjevanje azbesta pa je natančno predpisan postopek, ki ga lahko izvajajo le usposobljene in pooblaščene institucije.
Kot uporabnike ali “potrošnike” nas danes ščitita evropska uredba o gradbenih proizvodih (2013) in slovenski Zakon o gradbenih proizvodih (2013). Ta predpisa med drugim definirata osnovne zahteve za gradbene objekte s ciljem zagotoviti zanesljive informacije v zvezi z lastnostmi gradbenih proizvodov. Uredba tudi definira usklajena pravila v zvezi z izjavo o lastnostih in oznako CE za gradbene proizvode – pogoje za dajanje gradbenih proizvodov na trg. Zakon pa med drugim opredeljuje zahteve za gradbene proizvode, za katere ni harmoniziranih evropskih tehničnih specifikacij. Definira nadzor trga – pristojnost za nadzor, kazenske sankcije.
Vse sodi v okvir izpolnjevanja osnovnih oz. bistvenih zahtev za gradbene objekte. Za našo tematiko je pomembna tretja zahteva, “Higiena, zdravje in okolje”, ki pravi takole: Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da skozi celoten življenjski cikel ne bodo ogrožali higiene ali zdravja in varnosti delavcev, oseb v objektu ali sosedov ali povzročali prekomernih posledic za kakovost okolja ali podnebje skozi njihov celotni življenjski cikel, predvsem zaradi: (a) sproščanja strupenih plinov; (b) emisij nevarnih snovi, hlapnih organskih spojin (HOS), toplogrednih plinov ali nevarnih delcev v zraku v zaprtih prostorih ali zraku na prostem; (c) emisij nevarnega sevanja; (d) izpusta nevarnih snovi v podzemno vodo, morske vode, površinske vode ali zemljo; (e) izpusta nevarnih snovi v pitno vodo ali snovi, ki imajo drug negativen vpliv na pitno vodo; (f) napačnega odvajanja odpadne vode, emisij izpušnih plinov ali napačnega odstranjevanja trdnih ali tekočih odpadkov; (g) vlage v delih objekta ali na površinah znotraj objekta.
Zakonodaja pa natančno definira tudi obveznosti proizvajalca, distributerja in prodajalca ter pristojnosti tržne inšpekcije,” je pojasnil mag. Miha Tomšič.
“Dodal bi, da ima investitor absolutno vse možnosti in pravice, da sodelujete pri izbiri materialov. Primerni sogovorniki za ustrezno odločitev so gotovo projektant in prodajalec oz. proizvajalec, ni odveč prebrati izjave o lastnostih, varnostne liste in drugo dokumentacijo, ki je za večino proizvodov danes dostopna na spletnih straneh, ob sumu, da gre kaj narobe, pa se lahko obrnete tudi na tržno inšpekcijo.
Naj ponovim, da gradbeni materiali na slovenskem trgu danes niso “kritični”. Najpomembnejše snovi, ki vplivajo na kakovost notranjega zraka in naše zdravje ter počutje so toksične kemikalije, mikroorganizmi, produkti človeškega metabolizma (tudi CO2), hišni prah, plini pri kuhanju in ogrevanju na plin in trda goriva, mineralna vlakna (azbest), radon, tobačni dim in elektrosmog.
Večina tega (razen radona) pa izvira neposredno “iz notranjosti”. Govorimo npr. o formaldehidu, ksilenu/toluenu, benzenu in alkoholu, ki jih najdemo praktično povsod: pohištvo iz industrijskega lesa, talne obloge, stenske barve, sredstva za zaščito lesa, barve, laki, lepila, tapete, elektronska oprema, plinski štedilniki, čistila, kozmetika, tobačni dim. Najpomembnejše pa je, kakšna je njihova količina in ali se pojavljajo stalno ali le občasno.
Opozoril bi še na danes zelo priročno spletno nakupovanje, posebej na cenovno ugodno ponudbo proizvodov iz neevropskih držav, kjer pa gre lahko včasih za nakup mačka v žaklju, z dvomljivimi lastnostmi in neznanimi dolgoročnimi vplivi na zdravje in počutje.”
Kako zrak v prostoru vpliva na zdravje otrok
“Otroci do 3. leta imajo pogosto težave z dihali, tako zgornjimi kot spodnjimi. Najpogostejši vzrok so okužbe dihal, ki so jim izpostavljeni v skupinskem varstvu.
Raziskave kažejo, da imajo predšolski otroci od 6-8 okužb dihal letno. Težave so povezane tako z izpostavitvijo virusnim sprožilcem, kot morda z drugimi onesnaževali notranjega okolja oz. sprožitelji. Pri tem bi opozorila na, za otroke, zelo obremenjujoče pasivno kajenje in zato kajenje v domačem okolju in avtomobilu v prisotnosti otrok močno odsvetujemo.
Če imate hišne ljubljenčke, je morda vzrok tudi alergija na dlako le-teh. Če imajo otroci večje število okužb kot zgoraj omenjeno, ali če so le-te težko potekajoče, potrebujejo pregled najprej pri svojem pediatru, nato po potrebi pri otroškem pulmologu/imunologu.
V novih stanovanjih je možno, da dihala dražijo številna onesnaževala, ki jih “oddajajo” na novo prepleskane stene, novo pohištvo (vezane plošče-formaldehid, sredstva proti vlagi in druga impregnacijska sredstva, s katerim obdelujejo les).
Sicer bolj za nove večstanovanjske stavbe, velike pisarne itd. poznamo termin”sick building syndrome”, kar pomeni, da nove stavbe zaradi zgoraj omenjenih dražljivcev, pri stanovalcih povzročajo slabo počutje, glavobol, splošno utrujenost, draženje oči, nosu, žrela. Vsekakor pa ne smemo vseh težav pripisati stavbi, zato v primeru vztrajanja ali intenziviranja simptomov obiščite zdravnika, da bo izključil morebitne druge bolezni,” pojasnjuje mag. Marina Praprotnik.
Mag. Miha Tomšič dodaja: “Pri novogradnji je pričakovano, da se v notranjost še nekaj časa, morda sezono ali celo dve, izločajo tako vgrajena vlaga kot posledica gradbenih in zaključnih del kot tudi vonjave, ki jih sproščajo vgrajeni materiali. zato je zelo pomembno, da prostore redno prezračujemo. Odveč je skrb, da bi s tem porabili preveč toplote za ogrevanje ali prostore “podhladili”, če le prezračujemo pravilno.”
Kako pravilno prezračujemo prostore, da dobimo bolj svež zrak
“V ogrevalni sezoni optimalno zračenje pomeni, da prezračujemo nekajkrat na dan po pet do deset minut, po možnosti s prepihom. Zrak ima majhno toplotno kapaciteto in se zelo hitro (z malo potrebne energije) spet ogreje na želeno raven, masivne konstrukcije pa ohranijo akumulirano toploto. Treba se je ravnati tudi po načinu uporabe hiše ali stanovanja. Ni vseeno, ali smo doma le nekaj ur ali ves dan, saj tudi s svojimi dejavnostmi proizvajamo vlago (štiričlanska družina približno 10 litrov dnevno!) in vonjave.
Vsekakor je priporočljivo – na samo v novogradnji – v najbolj obremenjene prostore (kuhinja, spalnica, otroška soba) postaviti tudi vlagomer in pravočasno reagirati, če vlažnost zraka naraste nad približno 60 %. Navadno tudi vonjave, ki jih oddajajo materiali (tudi novo pohištvo) sčasoma izginejo. Če ne, je po izkušnjah vzrok prej v notranji opremi kot v gradbeni konstrukciji,” pojasni mag. Miha Tomšič.
Kaj pa prezračevanje v okolju, kjer veliko ogrevajo s fosilnimi gorivi
Mag. Marina Praprotnik pojasnjuje: “Ogrevanje s fosilnimi gorivi (les, premog) je v Sloveniji še vedno zelo razširjeno. Marsikomu z nizkim osebnim dohodkom lahko – zaradi cene in dostopnosti – pomeni edini možni vir ogrevanja.
Vendar nagovarjamo vse tiste, ki imajo možnost uporabljati vire ogrevanja, ki manj obremenjujejo okolje s škodljivimi delci, kot so PM10, PM2,5, dušikovim oksidom, ogljikovim monoksidom in drugimi onesnaževali. S tem lahko veliko storimo za okolje, kar pomeni zase, za druge, za naše potomce. In ne veljajo nobeni izgovori kot najprej naj uredijo promet, industrijo, ki onesnažuje. To je vsekakor res, vendar če bi vsak od nas (7 milijard ljudi!) poskrbel za to, da bo s svojimi aktivnostmi čim manj obremenjeval okolje (in posadil eno drevo…), uporabljal, kadar se le da, javni promet ali kolo, bi bil zrak mnogo mnogo čistejši in mnogo manj smrti povezanih z onesnaževali zunanjega in notranjega okolja. Skratka-osveščanje, osveščanje…
Ja, glede prezračevanja svetujemo, da to storite takrat, ko je koncentracija trdnih delce najmanjša, tj. zgodaj zjutraj, dopoldne, morda -vsaj glede prometa-ponoči. Za tolažbo pa vseeno: notranji zrak je lahko nekajkrat bolj onesnažen kot zunanji, kurjenju navkljub, zlasti če kadimo v zaprtih prostorih. Ja, zakajen zrak je zelo škodljiv za dihala, pa tudi druge organe, saj fini delci, PM2,5 preko pljuč prehajajo v krvni obtok in po vsem telesu do različnih organov.”
Več zanimivega branja:
Povezava do javne tribune
Kdaj se doma dobro počutimo
Pokrovitelj Javne tribune: Baumit
