Nedavni statistični podatki kažejo, da se večina gospodinjskega proračuna porabi za meso, na drugem in tretjem mestu so žitarice in izdelki iz žitaric ter mleko in mlečni izdelki. Če pretvorimo vnos živil v kilogramih, povprečen Slovenec letno poje približno 70 kg kruha, peciva in drugih pekovskih izdelkov, kar ni presenetljivo, če upoštevamo število pekarn na vsakem vogalu. Ti podatki kažejo, da je kruh glavna sestavina povprečnega Slovenca. Na žalost, se uživanje rib nenehno zmanjšuje, kljub dejstvu, da so zelo zdrave in jih zelo priporočajo na jedilniku. Nezadostno je tudi zaužitje oljčnega olja, saj se v povprečju porabi le 1,4l oljčnega olja na prebivalca letno, kar je 10-krat manj od povprečja v Sredozemlju. Sicer je vprašanje o točnosti teh statističnih podatkov, zagotovo pa dajejo približno sliko stanja.
Ob upoštevanju novih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije o zaužitju rdečega mesa in sladkorja, bodo v prihodnjih letih še potrebne promocije za spodbujanje večjega uživanja rib (vsaj 2-krat tedensko) in manjši vnos sladkorja in sladkarij. Zaradi problema debelosti, ki postaja vse bolj razširjena v naši družbi, v odrasli populaciji in predvsem pri otrocih, bodo potrebne izobraževalne kampanje in ukrepi za boj proti problematiki debelosti. Vsak tretji otrok v šoli v Sloveniji ima prekomerno telesno težo, debelost pa je prisotna v 60% slovenskega odraslega prebivalstva. Zato nam pretijo vse s tem povezane bolezni in simptomi tako imenovani metabolični sindrom – slaba regulacija krvnega sladkorja in sladkorna bolezen, visok krvni tlak in povišane koncentracije maščob v krvi.
Nekateri trendi živil, ki so prisotni v zadnjih nekaj letih, nakazujejo trende, ki se bodo ohranili ali povečali v letošnjem letu. Predvideva se, da se bo zadržal trend porasta priljubljenosti prehrane in diet brez glutena in prav tako uporaba hrane brez laktoze. Vse večje je zanimanja za različne vrste maščob in semen (kot so Chia semena) ter bučno, konopljino in kokosovo olje. V porastu je tudi povpraševanje za naravno, bio in ekološko pridelane proizvode. Na splošno se ljudje vsega umetnega vse bolj izogibajo. Na drugi strani pa smo vsi bolj odprti do različnih etničnih kuhinj, predvsem japonske, tajske, … zato je v porastu konzumiranje sušija. Vendar pa bo težko, da bi se povprečni Slovenec odpovedal mesu, ne glede na objavo uradnega stališča Svetovne zdravstvene organizacije o škodljivih učinkih rdečega mesa.
6 glavnih trendov v prehrani
1. Vitamin D
Globalni problem pomanjkanja vitamina D je vedno večji izziv za javno zdravje. Izkazalo se je, da ima vitamin D veliko dolgoročnih učinkov; od vpliva na zdravje kosti, do preventivnih učinkov na srčno-žilne, avtoimune in maligne bolezni, sladkorno bolezen, multipla sklerozo, nevrodegenerativne motnje in različne druge motnje. Priporočajo ga nosečnicam v zadnjem tromesečju, kakor tudi dojenčkom. Med prebivalstvom beležijo nižje vrednosti od priporočenih 50-75 nmol / ml, kar se kaže v nezadostnem tvorjenju v kožo in nizek vnos s hrano in dodatki. Uživanje vitamina D s hrano je v povprečju zelo nizek. Zato bi lahko jemanje dodatkov vitamina D postala popularna v letu 2016.
2. Stara in nova olja in maščobe
Med letoma 2014 in 2015 je popolnoma izginila bojazen pred maščobami. Nekateri so komaj čakali vrnitev svinjske masti na mize. Seveda malo svinjske masti ne more škoditi, le da je vnos le-teh in drugih virov nasičenih maščob zmerna. Pozitivna stran vrnitve maščob na jedilnike je raznolikost in pojav novih visokokakovostnih olj, kot so kokos, oljna ogrščica, konoplja, lan, iz semen Chia in različnih oljnih oreščkov. Uporaba kokosa kot sestavine v živilskih proizvodih se je v letu 2014 povečala za 64% in prihodnost je v namazih, maslu in margarini s kokosom. Dobra novica je, da je bilo 2015 dobro leto za proizvajalce oljčnega olja, zato lahko po dveh zelo slabih letih v letu 2016 pričakujemo odlično ekstra deviško oljčno olje na naših mizah.
3. »Tekoča hrana«
Še vedno je zelo priljubljena »tekoča hrana«. Juhe, smoothie in shake napitki postajajo vse bolj pogosta hrana v slovenskih domovih, pa tudi v številnih barih in supermarketih. Raznovrstni miksani hranljivi obroki temeljijo na osnovi zelenjave in sadja ter obogateni z različnimi dodatki, bodo zagotovo glavni trend leta 2016.
4. Ekološka pridelana hrana
Ekološko pridelana hrana in izdelki iz ekološkega kmetovanja so vedno bolj prisotni v našem vsakdanjem življenju. Približno 15% potrošnikov kupuje organsko hrano, priljubljenost le-te pa raste iz leta v leto. Vedno večje število potrošnikov ceni ekološke pridelke in ta trend se tudi v letu 2016 ne bo zmanjševal.
5. Naravno in lokalno
Potrošniki na splošno raje izberejo izdelke, ki ne vsebujejo umetnih barvil, konzervansov in aditivov. Včasih upravičeno, včasih ne. Da bi se prilagodili trendom, se proizvajalci vse bolj nagibajo k izdelkom “brez škodljivih dodatkov” ali pa te dodatke nadomeščajo z naravnimi. Danes so trendi na strani naravnih proizvodov, lokalno pridelane hrane in izdelkov, ki ne vsebujejo aditivov in zlasti ne konzervansov.
6. Brez glutena in laktoze
Gluten je postala najbolj nezaželena sestavina hrane. Skoraj ni razprave o prehrani, ki se na koncu ne konča z debato o škodljivih učinkih glutena. Mednarodno znane osebnosti, zvezde šovbiznisa in športa se reklamirajo kot privrženci diete brez glutena in pogosto iz prehrane izključujejo tudi mleko in mlečne izdelke zaradi laktoze. Svetu najbolj znan zagovornik prehrane brez glutena je tenisač Novak Djoković, ki je prepričan, da mu je sprememba prehrane in izključitev glutena iz prehrane, zagotovilo športne uspehe. Vse to je opisal v knjižni uspešnici “Serviraj za zmago” (ang. »Serve to win«) in pred kratkim tudi lansiral svojo linijo brezglutenskih izdelkov “Djoko Life”. Tržišče brezglutenske hrane je v porastu in narašča iz leta v leto, saj potrošniki vse bolj iščejo takšna živila, zato so vodilna svetovna prehrambena podjetja začela proizvajati brezglutenske različice izdelkov.
Po izboru uredništva
