Vse več smrti zaradi debelosti

Število oseb, ki umrejo zaradi debelosti in z debelostjo povezanih bolezni, se je v zadnjih 20 letih povečalo za 50 odstotkov.

Tako razkriva veliko globalno poročilo Global Burden of Disease Study, ki je bilo objavljeno v strokovni publikaciji Lancet, povzel pa ga je DailyMail. Kaj je poročilo še pokazalo?

Dejavniki tveganja za prezgodnjo umrljivost

Leta 2000 je bil indeks telesne mase (ITM) 11. vodilni dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt, do leta 2021 se je povzpel na šesto mesto. Z debelostjo povezana umrljivost je pogosto povezana z boleznimi, kot so visok krvni tlak, bolezni srca in ledvic ter sladkorna bolezen tipa 2.

Poročilo je pokazalo tudi, da največja tveganja za zdravje in prezgodnjo smrt med mladimi (starimi do 14 let) predstavljajo nizka porodna teža, prezgodnji porod, nečista voda, slaba higiena in (ne)umivanje rok. Na skrajševanje življenjske dobe starejših pa najbolj vplivajo visok krvni tlak, visok indeks telesne mase, visoka raven glukoze v krvi in visoka raven LDL holesterola.

Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti.
NIJZ

Debelost večja grožnja zdravju kot lakota

Druga raziskava, prav tako letos objavljena v publikaciji Lancet, pa je razkrila, da je debelost danes globalno večja grožnja zdravju kot lakota – število debelih ljudi je prvič v zgodovini preseglo milijardo. Debelih je približno 159 milijonov otrok ter mladostnikov in 879 milijonov odraslih, kar je vsaka osma oseba. Stopnja podhranjenosti pa se je globalno zmanjšala: tako med otroki in mladostniki, kot med odraslimi, pri katerih se je več kot prepolovila.

NIJZ opozarja, da število otrok s prekomerno telesno težo in debelostjo v razvitem svetu iz leta v leto narašča in je prešlo že v pandemske razsežnosti. Med vodilnimi vzroki za debelost so:

neuravnotežena prehrana,
sedeče vedenje
premajhna telesna dejavnost in
pomanjkanje spanja.

Ta vedenja so prepoznana kot rezultat okolja, v katerem je človek izpostavljen možnostim prevelikega energijskega vnosa in premajhne porabe, pravimo ‘obesitogenic environment’ ali ‘debelilno okolje’, ki spodbuja in omogoča dostop do visoko mastne, sladke in slane prehrane in pijače.

Slabe prehranske in gibalne navade otrok so povezane z različnimi obolenji že v otroštvu, med drugim tudi z možno manjšo odzivnostjo imunskega sistema v primeru virusnih obolenj.
Otroška debelost je povezana z večjo verjetnostjo za debelost, manjzmožnost in manjšo kakovost življenja v odrasli dobi in tudi preprečljivo prezgodnjo umrljivost.

Viri:

debelost