Kakšen je najboljši način, da odpravite stigmo, vezano na duševno zdravje? Naučite se dejstev.
Glede na to, da vedno več ljudi govori o tem, da živijo z duševno boleznijo, so stanja, kot so depresija, anksioznost in bipolarna motnja, končno našla prostor v javnih pogovorih. A še vedno lahko slišimo kar nekaj napačnih predstav, ki ohranjajo stigmo okoli teh vedno bolj pogostih bolezni. Naslednja dejstva vam lahko pomagajo.
1. Depresija je enako kot žalost
Pomembno je, da že takoj na začetku postavimo jasno razliko med depresijo in žalostjo, ki sta dve popolnoma različni stvari. Žalost je normalen del življenja, ki ga doživijo vsi in čez čas mine. Depresija pa pomeni, da se oseba težko spopada z vsakodnevnimi obveznostmi – in tisti, ki ima depresijo, ni nujno, da je tudi žalosten.
2. Depresija je depresija
Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja dva pomembna tipa depresije: velika depresivna motnja (klinična depresija) in dolgotrajna depresivna motnja (kronična depresija). A obstajajo tudi drugi tipi depresije, tako znotraj kot zunaj teh dveh. Poznamo tudi melanholično depresijo, ki je oblika klinične depresije, kjer je človek nenehno in intenzivno žalosten; psihotično depresijo, ki je kombinacija velike depresije in nekaterih oblik psihoze, kot so halucinacije in iluzije in pa zimsko depresijo, stanje, ki ljudi po navadi popade med zimskimi meseci. In te so samo del vseh oblik.
3. Anksioznost pomeni, da vas preveč skrbi
Anksioznost ni enaka občasnim skrbem ali strahovom. Klinično stanje je vidno kot fizične spremembe, kot so povečan krvni tlak, potenje, vrtoglavica in kot stalen občutek napetosti in skrbi. Zaradi tega se začnejo ljudje tudi izogibati določenim situacijam.
4. Anksioznost je normalen del življenja
Anksiozne motnje niso le klinične diagnoze, ampak so pogost tip duševnih bolezni. Pogosta anksiozna stanja vključujejo panične motnje, panične napade, agorafobije, socialne anksioznosti, anksioznosti, v katerih ljudje ne govorijo, ko so v bližini določenih ljudi ali situacij, anksioznosti, ki jih ljudje doživljajo, ko so daleč stran od doma ali ljudi, na katere so močni čustveno navezani in določene druge fobije.
5. Prisotnost duševnih bolezni je pretirana
Ta trditev ne drži, kar lahko vidimo že, če pogledamo statistike. V letu 2010 so bile duševne bolezni in izrabljanje nedovoljenih snovi glavni razlog za nezmožnost pri delu. Poleg tega so visok odstotek dosegle tudi nevropsihične motnje, ki so podobno kot depresija del razpoloženjskih motenj.
