“Menstruacija, ki je sicer redna, mi je zamujala za skoraj dva tedna, 14 dni pozneje sem opazila rjavi tok (trajalo je štiri dni) in kapljico krvi, sedaj menstruacija spet zamuja … Moram h ginekologu ali je to le perimenopavza?” se sprašuje naša bralka. Poiskali smo odgovor.
Perimenopavza se začne že več let pred nastopom mene
“Menopavza je naravni konec reproduktivnega obdobja ženske. Nastopi takrat, ko jajčniki ne reagirajo več na spodbude iz možganov in menstruacije popolnoma prenehajo. To se običajno zgodi v starosti med 45 do 58 let. Menopavza pomeni zadnjo menstruacijo v življenju ženske in jo lahko potrdimo šele, ko ženska eno leto nima več menstruacije. Perimenopavza je obdobje, ki se začne že več let pred nastopom mene, običajno okoli 40. leta, ko jajčniki že postajajo slabše aktivni in manj odzivni. Za perimenopavzo so značilne neredne menstruacije, vročinski oblivi, utrujenost in motnje razpoloženja,” je za naš medij povedala specialistka ginekologije in porodništva mag. Mojca Grebenc, dr. med., iz ZD Ljubljana, Enota Šiška.
Kot pravi strokovnjakinja, lahko v perimenopavznem obdobju krvavitve postanejo nepredvidljive, kar je običajno posledica hormonskih nihanj, zlasti postopnega in nihajočega padca estrogena in progesterona, kar se kaže v nepravilnem oziroma neusklajenem luščenju maternične sluznice.
“Cikli se v tem obdobju praviloma najprej skrajšajo (lahko tudi na 20 dni), kasneje pa začnejo menstrualne krvavitve zaostajati. Sploh ob prvih zaostankih ženska pogosto čuti izrazit PMS sindrom (občutljive prsi, razdražljivost, krče, napihnjenost, poslabšanje stanja kože …). Pogosto se pojavljajo tudi vmesni blagi izcedki (“spotingi” – šibki rjavo/krvavo zamazani izcedki). Same menstrualne krvavitve pa so prav tako nepredvidljive v moči; lahko postanejo izrazito šibke (le nekaj dni rjavega izcedka) ali nepredstavljivo obilne, tudi v kosih, ki izgledajo kot bi izpadel del tkiva, podobnega jetrcem. To je posledica nabiranja krvi v vagini, ki se organizira v koagul in ko na primer vstanemo ali iz drugega razloga stisnemo vaginalne mišice, ta izpade iz vagine. Tudi sam čas trajanja krvavitve se lahko spremeni in traja tudi več tednov.”
Kdaj je treba obiskati zdravnika?
“Kadar so krvavitve tako pogoste, obilne ali dolgotrajne (14 dni ali več), da vodi v utrujenost, izčrpanost in vrtoglavice, kar je vse že lahko posledica slabokrvnosti. Ginekolog bo s pomočjo usmerjene anamneze in pregleda menstrualnega koledarčka ter ginekološkega pregleda, razširjenega z ultrazvočnim ginekološkim pregledom, izključil druge vzroke nenormalnih krvavitev. Po presoji se lahko odloči še za dodatne preiskave, največkrat preveri kri za slabokrvnost. Sama hormonska slika v tem obdobju nima velike pomembnosti, saj o aktivnosti jajčnikov veliko izvemo že iz same ultrazvočne slike,” pravi mag. Grebenčeva
Pregled pri ginekologu je potreben tudi:
- pri pogostih in dolgotrajnih krvavih izcedkih,
- pri ponavljajočih krvavitvah po spolnih odnosih,
- po bolj izrazitih ali novih bolečinah oziroma krčih ob krvavitvah in
- po vsaki krvavitvi, ki se pojavi po menopavzi.
“Krvavitve po menopavzi so po navadi posledica polipov, miomov ali sprememb na materničnem vratu, redkeje lahko tudi rakastih sprememb maternice ali jajčnikov,” pravi ginekologinja.
Glede na vzrok za spremembe krvavitev se bo ginekolog odločil o potrebni terapiji. “Pri dolgotrajni krvavitvi s pomočjo hormonske terapije sprva krvavitev zaustavi, nato pa lahko svetuje glede potrebe po nadomestnem hormonskem zdravljenju. Mnogokrat je ob tem potrebno še nadomeščanje železa. Prepogoste krvavitve lahko uredimo v optimalnejše cikle z rednim dodajanjem gestagenske terapije v drugi polovici cikla (nadomeščanje progesterona), ob izrazitejših menopavzalnih simptomih pa je mogoče tudi že zdravljenje z nadomestnimi hormoni.”
Mag. Grebenčeva ob tem poudarja, da je treba pri izostanku menstruacije najprej izključiti nosečnost. “Ob zaostankih, ki jih spremlja še izraziti PMS, je s pomočjo hormonske terapije možno sprožiti krvavitev in s tem po navadi vsaj za nekaj ciklov tudi urediti rednost krvavitev. Če pa izostanek krvavitve ne dela večjih težav, mirno pustimo ciklom svojo naravno pot. Zadnje leto pred menopavzo sta navadno prisotni le dve ali tri krvavitve. V primeru nehormonskih vzrokov nenormalnih krvavitev vas bo ginekolog najverjetneje napotil na dodatne preiskave, na primer na histeroskopijo ali frakcionirano abrazijo.”
Hormonske spremembe ne vplivajo le na ciklus …
Perimenopavzalno in tudi pomenopavzno obdobje spremljajo tudi tipične menopavzane težave z oblivanji, nočnimi potenji, nihanji razpoloženja, nespečnostjo, raztresenostjo ter težavami s koncentracijo, še pove mag. Mojca Grebenc. “Ob manj izrazitih težavah se poleg zdravega načina življenja (gibanje, redni obroki z nižjim glikemičnim indeksom v popoldanskem ter večernem času, izogibanje stresu oziroma vaje za sproščanje …) najprej svetuje uporabo naravnih preparatov na osnovi zelišč, ki so v prosti prodaji. Prvi učinek se pokaže nekje po mesecu dni rednega jemanja, maksimalni učinek pa navadno dosežejo po približno treh mesecih. Če to ne zadošča, se seveda po izključitvi kontraindikacij za hormonsko zdravljenje, uvede nadomestno hormonsko terapijo v kombinaciji estrogena in progesterona.”
Simptomi perimenopavze:
- Menstrualne nepravilnosti: Cikli se najprej skrajšajo (npr. na 20 dni), nato krvavitve začnejo zaostajati, tudi po več mesecev.
- Pogoste so tudi vmesne krvavitve (spotting), šibke ali izrazito močne menstruacije. Obilne krvavitve lahko vključujejo tudi krvavitve s koaguli (strdki), ki spominjajo na tkivo in so posledica nabiranja krvi v nožnici.
- Hormonski simptomi: Vročinski oblivi, nočno potenje, utrujenost, nihanje razpoloženja, težave s spanjem in poslabšanje kože.
- Povečan PMS: Občutljivost dojk, napenjanje, krči v trebuhu ali razdražljivost.
Zdravljenje in obvladovanje simptomov
- Hormonsko zdravljenje: Uporablja se za zaustavitev dolgotrajnih krvavitev ali ureditev ciklov (najpogosteje le z gestageni). Pri bolj izrazitih menopavzalnih simptomih se uvede nadomestno hormonsko terapijo (estrogen + progesteron). Hormonsko terapijo se lahko uvaja, le ko so izključene kontraindikacije.
- Nadomeščanje železa: Ob anemiji zaradi obilnih krvavitev.
- Kirurški posegi pri simptomatskih miomih ali polipih in krvavitvah, ki se ne odzivajo na zdravila.
— Miomi: Benigne izrastke v maternični steni ima veliko žensk nad 40 let. Če povzročajo težave (močne krvavitve, bolečine), jih zdravimo z zdravili za zmanjšanje krvavitev (npr. hormonska kontracepcija). Kadar smo z zdravili neuspešni, je potrebna operacija. Asimptomatski miomi ne potrebujejo zdravljenja.
— Polipi ali hiperplazija endometrija: Odstranijo se s histeroskopijo ali abrazijo.
Priporočila za lajšanje simptomov:
- Zdrav življenjski slog: Redna telesna aktivnost, dieta z nizkim glikemičnim indeksom (zlasti zvečer), zmanjšanje stresa.
- Naravni preparati: Fitoestrogeni (npr. rdeča deteljica, grozdna svetlika, žafranka, hmeljevi vršički…) lahko uravnotežijo hormone. Učinek se pokaže po 1–3 mesecih.
- Nadomestna hormonska terapija (NHT): Uvede se ob bolj izrazitih simptomih, če ni kontraindikacij.
