Julie Devaney Hogan iz Bostona se je lani pripravljala na prijeten dan na soncu, ko je pod desno bradavico začutila zatrdlino v velikosti graha. Zdravniki so ji sprva zagotavljali, da zagotovo ne gre za nič nevarnega, a testi so pokazali, da ima Julie zelo agresivno vrsto raka v tretjem stadiju, ki se je že razširil na cirkulacijski sistem.
38-letnica je prestala dvojno mastektomijo in 12 ciklusov kemoterapije. Raka še ni premagala, zato se terapije nadaljujejo.
Mamica treh otrok je diagnozo dobila, ko ji je bilo 37 let. Kot je povedala za Today, ženske, mlajše od 40 let, predstavljajo le pet odstotkov letnih primerov. “Bikini mi je rešil življenje,” je prepričana Julie, ki je v eseju, posvečenem njenim dojkam, zapisala: “Ko sem vas tlačila v bikini in se odpravljala na plažo, sem v tebi začutila majhen kamenček. Izkazalo se je, da gre pri tem kamenčku za raka dojk v tretjem stadiju.“
Čeprav so ji zdravniki zagotovili, da se nima česa bati, pa se je Julie odločila za mamografijo in biopsijo. “Lahko bi zamahnila z roko in si rekla: ‘Dovolj imam drugega dela.’ Hvaležna sem, da tega nisem storila.” Julie poudarja, da ni imela nobenih drugih simptomov, prav tako bolezni ni v družini. “Rak je na televiziji nekoliko glamuriziran in dramatiziran, tako da imaš neka pričakovanja. Nenadoma se bom iz zaposlene mame s kariero prelevila v zelo bolno osebo. Resnica pa je, da dobite diagnozo in potem pridete domov, vaši otroci pa še vedno kričijo na vas, ker njihovega sira niste odprli na pravi način.”
Preventiva rešuje življenja
Ker rak dojk lahko doleti ženske vseh starosti, je samopregledovanje zelo pomembno.
Kako pravilo pregledati dojke, si lahko pogledate TUKAJ.
Pri nas poteka tudi Državni presejalni program za raka dojk DORA. “Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. Letno jih v Sloveniji zboli okoli 1.400, večina po 50. letu. Cilj presejalnega programa je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. V program DORA so vključene vse ženske med 50. in 69. letom v Sloveniji, ki jih vsaki dve leti vabimo na presejalno mamografijo, t. j. rentgensko slikanje dojk. Pomembno je, da ste seznanjeni s prednostmi in slabostmi presejanja z mamografijo, kar vam omogoča svobodno in prostovoljno odločitev za udeležbo v programu DORA. Udeležba v presejalnem programu ne bo preprečila nastanka raka dojk, bo pa ta lahko odkrit zgodaj in bo zato zdravljenje lahko uspešnejše,” pišejo na spletni strani Dore.
Prednosti presejanja z mamografijo (Vir: DORA)
Zgodnje odkrivanje raka dojk: V presejalnem programu z mamografijo večinoma odkrivamo majhne rake.
Večja verjetnost ozdravitve: Pri zgodaj odkritem raku dojk je verjetnost ozdravitve večja.
Manj obsežno zdravljenje: Običajno se pri operaciji odstrani le rakavo tkivo in ne cela dojka, prav tako večinoma ni potrebna odstranitev vseh bezgavk v pazduhi. Manj je sistemskega zdravljenja (npr. kemoterapije).
Hitrejše okrevanje: Manj obsežno zdravljenje pomeni manj neželenih učinkov, omogoča hitrejše okrevanje in hitrejšo vrnitev v običajno življenje.
Zmanjšanje umrljivosti: Redne mamografije pri ženskah med 50. in 69. letom pomembno zmanjšajo umrljivost za rakom dojk.
Boljša kakovost življenja za žensko in njene najbližje.
Mamografija je dokazano najbolj zanesljiva in natančna metoda za odkrivanje začetnih rakavih sprememb v dojkah v tem starostnem obdobju.
Slabosti presejanja z mamografijo (Vir: DORA)
Redko je lahko rak dojk odkrit tudi v obdobju med dvema rednima presejalnima mamografijama (intervalni rak).
Napačno pozitivni izvidi: z mamografijo odkrijemo sumljive spremembe v dojkah pri eni od dvajsetih slikanih žensk, kar povzroči zaskrbljenost. Pri večini žensk se po opravljenih dodatnih preiskavah izkaže, da nimajo raka dojk in je bila skrb odveč.
Rentgensko sevanje: pri mamografiji uporabljamo rentgenske žarke, vendar so prejeti odmerki sevanja na sodobnih mamografih nizki. Zato so koristi presejalne mamografije v organiziranih presejalnih programih večje od morebitne škode zaradi izpostavljenosti rentgenskim žarkom.
V presejalnem programu lahko odkrijemo raka dojk, ki morda ne bi ogrožal življenja ženske. Ob diagnozi tega ne moremo oceniti, zato vse odkrite rake dojk zdravimo (prediagnosticiranje).
Stiskanje dojk ob slikanju: pri mamografiji je stisk dojk pomemben za boljši prikaz tkiva. Stisk je lahko za nekatere ženske boleč in neprijeten, vendar je kratkotrajen in ne povzroča raka.
