26. septembra bo že deveti Dan slovenskih lekarn, letos bo posvečen biološkim zdravilom. Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu in Lekarniška zbornica Slovenije, ki dan organizirata, sta temo izbrala, da bi širši javnosti približala uporabo ter delovanje teh zdravil ter da bi razbila nekatere mite o bioloških zdravilih. Biološka zdravila so učinkovita in draga zdravila, s katerimi lahko zdravimo zelo različne bolezni. Vendar pogosto zmotno veljajo za skoraj čudežna. Dejstvo pa je, da niso primerna za vsakogar in da čeprav lahko izjemno izboljšajo zdravje in kvaliteto življenje bolnikov, ki jih jemljejo, lahko imajo tudi neprijetne stranske učinke. Zato smo pripravili 20 zanimivih dejstev o bioloških zdravilih.
Ali ste vedeli?
1. 
Biološka zdravila so rezultat dolgoletnih raziskav. To to zdravila, katerih učinkovina je biološka snov ali snov, pridobljena s postopkom, ki vključuje biološke sisteme. Pojem biološkega zdravila v širšem pomenu zajema vse učinkovine biološkega izvora.
2. Razvoj novega biološkega zdravila traja od pet od sedem let in stane od 800 milijonov do milijarde evrov. Zaradi dragega razvoja so biološka zdravila bistveno dražja od ostalih zdravil.
3. Prvo biotehnološko zdravilo na svetu je bil rekombinatni človeški inzulin, zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni, ki ga je odobril ameriški vladni urad za prehrano in zdravila FDA leta 1982. Temu je sledil razvoj novih bioloških učinkovin za različne bolezni.
4. Danes je na svetovnem trgu preko 180 bioloških zdravil za humano uporabo, njihovo število pa se bo v naslednjih letih močno povečajo, saj je v različnih fazah kliničnega preizkušanja vsej 1600 novih.
5. Ključni spoznanji, ki sta omogočili razvoj bioloških zdravil, sta bili odkritje sestave DNK leta 1953 in odkritje tehnologije rekombinatne DNK. Ta metoda omogoča izolacijo dela DNK, ki ga je mogoče delno spremeniti. Košček tega gena oziroma molekule DNK se nato vstavi v drugo bakterijsko ali človeško celico. Ta tako dobi nove genske informacije, ki so osnova za izdelavo željene beljakovine, v našem primeru biološke učinkovine.
6. Danes z biološkimi zdravili zdravimo širok spekter bolezni. Uporabljajo se za zdravljenje revmatičnih bolezni, luskavice, kronične vnetne črevesne bolezni, rakavih obolenj, sladkorne bolezni, slabokrvnosti, osteoporoze, multiple skleroze, motenj v rasti, obolenj oči in pljuč, pa tudi v kardiologiji in pri presaditvi organov.
7. Glavna značilnost bioloških zdravil je specifičnost delovanja, zaradi česar na netarčna tkiva ne učinkujejo, če ta ne vsebujejo enakih signalnih molekul kot tarčno tkivo. To z drugimi besedami pomeni, da delujejo selektivno oziroma samo na obolela tkiva.
8. Z biološkimi zdravili, ki delujejo tarčno, lažje obvladujemo marsikatero hudo ali kronično bolezen in kakovost življenja bolnikov se izboljša. Uvedejo jih, ko standardna terapija ne umiri bolezni ali pa povzroča preveč neželenih učinkov.
9. Seveda pa imajo kot vsa zdravila tudi biološka svoje slabosti. Povzročajo lahko hujše neželene učinke, med njimi so različne okužbe, delujejo lahko na srce, zvišajo krvni tlak in povzročajo alergijske reakcije. Neželene učinke moramo hitro prepoznati in nemudoma pravilno ukrepati.
10. Pri zdravljenju z biološkimi zdravili se neželeni učinki spremljajo, zlasti morebitem pojav novih, še nepoznanih. O teh zdravniki in farmacevti poročajo ustreznim državnim organom.
11. Biološka zdravila lahko ob vnosu v telo izzovejo imunski odziv, ki je pri nekaterih zdravilih zaželen (to so cepiva), pri vseh drugih pa neželen in se kaže kot alergijska reakcija.
12. Najpogostejši neželeni učinek biološkega zdravila je lokalna reakcija na mestu vboda, ki se ponavadi pokaže z rdečino ali pekočim občutkom, manjšo podplutbo, oteklino ali bolečino. Traja največ teden dni in se zaceli brez brazgotine.
13. Biološka zdravila so po sestavi večinoma beljakovine, zato so občutljiva za prebavne sokove in encime v prebavilih. Če bi jih bolniki zaužili, bi se v želodcu razgradila in ne bi imela nobenega zdravilnega učinka. Zato jih prejemajo z injekcijami ali infuzijami.
14. Infuzije, ki praviloma trajajo manj kot dve uri, bolniki prejemajo v bolnišnici. Biološka zdravila za vbrizgavanje v podkožje pa si, potem ko jih tega naučijo, bolniki vbrizgavajo sami. Pri tem je pomembno, da ne spreminjajo predpisanega odmerka in da si ga vbrizgavajo tako pogosto, kot je določil zdravnik.
15. Biološka zdravila shranjujemo v hladilniku pri temperaturi od 2 do 8 stopinj Celzija. Paziti moramo, da ne zmrznejo ali da se ne segrejejo nad to temperaturo, saj samo tako zagotavljamo njihovo ustreznost in učinkovitost.
16. V lekarni bolnik običajno prejme zdravilo v posebni hladlni torbici, ki zagotavlja varen transport do doma. Doma ga mora čim prej shraniti v hladilniku.
17. Biološka zdravila pogosto predpisujejo v kombinaciji s klasičnimi, saj so se prav kombinacije izkazale za učinkovitejše v primerjavi s klasičnimi temeljnimi zdravili.
18. V Sloveniji imamo natančno izdelana merila, kdaj je zdravljenje z biološkimi zdravili primerno. Vloge obravnava posebna komisija in če bolnik ustreza kriterijem, jih sprva običajno predpišejo za tri do šest mesecev. Če zdravljenje prinaša želene rezultate, ga komisija lahko podaljša.
19. Farmacevti svetujejo, kako pravilno uporabiti zdravilo, kako ga shranjevati in kam zavreči. Svetujejo tudi, kako življenje prilagoditi z ustrezno prehrano, gibanjem in krepitvijo duševnega zdravja.
20. Bolnikovo zavzeto sodelovanje v podstopku zdravljenja je ključnega pomena. Če je le mogoče, vzdržujmo zdrav življenjski slog ne glede na bolezen!
