V Sloveniji je vse več mladih s težavami v duševnem zdravju, ugotavljajo strokovnjaki na osnovi analiz in raziskav. V okviru duševnega zdravja pa najbolj izpostavljajo občutke tesnobe, stresa ali slabih odnosov ter situacije, ko se mladi v življenju znajdejo na prelomnih točkah. Zato sta prav zavedanje o težavah in poznavanje področja duševnega zdravja trenutno dve najpomembnejši družbeni temi, o katerih bi morali govoriti več in brez zadržkov.
Prej ko narediš nekaj zase, prej se bolje počutiš
Velikokrat se ne zavedamo, da je pomemben korak k spremembi narejen že s priznanjem – da ne zanikamo težav, stresa, strahov. Da o težavah in stiskah govorimo naglas. Prav priznanje in zavedanje namreč vodita v lažje osvajanje strategij za spoprijemanje s stresom in predstavljata bolj trden korak na poti k boljšemu počutju. Stres je postal del našega vsakdana, zato je še toliko bolj pomembno, da osvojimo načine, kako se z njim soočati in kaj narediti, da bo čim manj vplival na kakovost našega življenja.
10 nasvetov, kako se učinkovito soočiti s stresom
- Prepoznavanje opozorilnih znakov. Ključnega pomena je prepoznavanje opozorilnih znakov oz. sprožilcev stresa, ki jih imenujemo tudi stresorji. Kaj je tisto, zaradi česar občutimo stisko, ne spimo, vpliva na naše počutje, razdraženost, in kaj se dogaja z nami, ko je tega preveč?
- Pridobivanje informacij. Zelo pomembno je, da znamo izboljšati sposobnosti spoprijemanja s stresom. Veliko uporabnih informacij lahko pridobimo na delavnicah in izobraževanjih, kjer je v središču tudi učenje tehnik za obvladovanje stresa, obvladovanje čustev itd. Kako spremeniti negativne misli v bolj pozitivne, kako se izražati, kateri šport in vaje nam lahko najbolj pomagajo?
- Naši cilji morajo biti realni in dosegljivi. Ko smo v stresni situaciji, je zelo pomembno, da znamo pogledati naprej, začrtati, kaj si želimo in definirati cilj, ki ga bomo lahko dosegli in ki je realen. Tako zastavljen cilj bo kaj hitro postal naš skriti vir motivacije.
- Ko smo v stresu, je pomembna psihofizična kondicija. Redna telesna vadba spodbuja rast možganskih celic, ob njej se sproščajo tudi t. i. hormoni sreče. Poleg redne vadbe pa je treba poskrbeti še za kakovosten spanec, zdravo prehrano ter se v čim večji meri izogibati alkoholu in kajenju.
- Dobro zastavljen urnik. Ko se naučimo učinkovito upravljati čas, pomeni, da ga imamo dovolj tako za delo kot stvari, ki nam prinašajo veselje in užitek. Treba se je naučiti prepoznavati, kaj je res pomembno in kaj lahko počaka.
- Iskanje lepega in pozitivnega. Kadar se nad nas zgrne kup skrbi, zaradi katerih smo v stresu, je treba dati v fokus vse tisto, kar je lepega. Ko začnemo uriti hvaležnost, se stvari pokažejo v drugi luči.
- NE. Reči nekomu ne ni znak sebičnosti. Če vemo, da nas čakajo neodložljive obveznosti, moramo kdaj kakšno priložnost tudi zavrniti. Nič ni narobe, če kdaj rečemo ne oziroma ljudem povemo, da ne zmoremo. Iskren odgovor bo vedno našel pravo mesto.
- Vzponi in spusti. Življenje ni ravna črta in marsikdaj nam bodo na pot prišli dogodki, ki nas bodo ustavili. Če jih znamo predvideti, se nanje lahko tudi pripravimo. Če vemo, kaj nam povzroča stres, se lahko pripravimo na soočenje s stresorjem in se na situacijo odzovemo bolj mirno.
- Čas zase. Pa vi, imate na urniku čas, ki je namenjen samo vam – vašim hobijem, načinom sproščanja, stvarem, ki vas veselijo? Te stvari so pomembne in si zaslužijo svoje mesto v vašem urniku.
- Tehnike sproščanja. Dihalne vaje, joga, meditacija … karkoli izberemo za to, da se bomo naučili umiriti svoje misli, bolj bomo poskrbeli za svoje zdravju. Bolj ko smo umirjeni, bolj zmanjšamo mišično napetost, umaknemo črne misli, znižamo srčni utrip, posredno pa poskrbimo za boljši spanec in izboljšanje koncentracije in spomina.
Ne pozabi: Maš to!, tudi če se ti včasih zdi, da to ni res.
Da bi mladi čimprej našli ustrezne informacije, ki bi jim pomagale na poti okrevanja, si želijo tudi strokovnjaki v projektu Maš to!. Njihov cilj je jasen: duševno zdravje ne sme biti več stigma, mlade posameznike pa je treba opolnomočiti, da bodo znali prepoznati težave in poiskati pomoč.
Spletna skupnost predstavlja zelo močno in razvejeno mrežo podpore, ki lahko posamezniku pomaga olajšati duševne stiske. Strokovni nasveti in vsebine ter velik krog uporabnikov so tisto, kar daje posamezniku vedeti, da niti slučajno ni sam in edini, ki se je znašel v krempljih stresa. Zato: če te pestijo občutki tesnobe, stresa ali slabih odnosov, pa naj bo to doma, v krogu prijateljev ali na delovnem mestu, izkoristi Maš to! kot prvega sogovornika pri spoprijemanju z izzivi in stiskami.
ZAČNI SLEDITI SKUPNOSTI Maš to!
S projektom Maš to! želijo v Zavarovalnici Sava pokazati, da se zavedajo težav mladih, med katerimi se vse pogosteje znajde tudi duševna stiska. Mlade želijo opolnomočiti in pripraviti k temu, da pri sebi bolje prepoznavajo duševne stiske, da si znajo v manj zahtevnih položajih pomagati sami ter da znajo prepoznati resnejše težave in pravočasno poiščejo strokovno pomoč.
V Zavarovalnici Sava se zavedajo, da ta projekt ne more (in tudi ne želi) nadomestiti strokovne pomoči, lahko pa je več kot dobrodošla prva stopnička na poti k boljšemu počutju.
Težave ne izginejo same od sebe
Ljudje smo družbena in družabna bitja, rojeni zato, da se družimo, pogovarjamo, sodelujemo – ne samo takrat, ko je svet pisan, ampak tudi takrat, ko se nad nas zgrnejo temni oblaki. Zato bi bilo smiselno utrditi zavedanje, da nikoli nismo sami. Če nismo v redu, poiščimo pomoč. Poleg centrov za duševno zdravje so za strokovno pomoč na voljo različni telefoni za pomoč v stiski: TOM telefon, SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, po pomoč se lahko vedno obrnemo tudi na Društvo za nenasilno komunikacijo ter društva: Ozara, Altra, Vezi, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje.
