nedelovanje institucij
http://www.zurnal24.si/druzinsko-nasilje-v-druzini-prijava-nasilja-clanek-245610
stiki otrok z nasilnim očetom pod nadzorom?
neplačevanje preživnine?
pomoč sosedov?
Ta zgodba je čisto klasična slovenska zgodba o delovanju institucij. Pred desetimi minutami sem napisala podobno. Grozljivka in sramota. Ta ženska je našla pomoč pri nevladni organizaciji, marsikatera ne ve, kam se lahko še obrne. V manjših krajih je še bistveno slabše.
Moji sosedje vedo o meni čisto vse. In vse glasno prekomentirajo. Ampak o nasilju ni vedel nihče nič, očitno. Pa nismo bili ravno tihi in diskretni.
V najboljšem primeru določi sodišče stike pod nadzorom, ki jih izvaja CSD. Imajo omejen rok trajanja in potem se znajdi kakor veš in znaš. Sodišče je stike velikodušno določilo, skrbnik pa jih je – po črki zakona – dolžan izpolnjevati. Ne glede na vse! Kje, da bi se gledalo na korist otroka in varnost žrtev.Tečaj v Društvu za nenasilno komunikacijo pa je že znanstvena fantastika, saj jih ne morejo prisiliti, če nasilneži ne želijo iti. Sosedje so pa tako poglavje zase. Večina ne sliši, ne vidi in ne naredi ničesar. Kljub očitnemu. Vzroki so razno razni: od stigme: to je družinska stvar, do prijateljskih vezi z nasilnežem, do bojazni zase,….
Da imamo totalno mimo zakone se že dlje časa ve, a se žal na tem področju ne naredi nič. In tudi vsi, ki ste tu gor udeleženi, namesto, da si dokazujete med seboj kdo ima prav…a se ne bi raje spravili nad državo. Ona je tista, ki podpira takšen zakon, sodnike, CSD in izvedence.
Kaj mene v tej zgodbi najbolj jezi, je to, da zdaj ko se je zgodil ta primer v naših koncih, se spet čudežno piše o krizi v družini, a pred tem…blank…kota da ga ni bilo. Vsak dan se dogaja grozni scenariji, vsak dan kakšen sodnik izda totalno neživljenjski sklep, ki vsekakor ni v korist otroka. Še vedno se živi v prepričanju, da stiki med otrokom in “neskrbniku” morajo biti, ne glede na ceno, stik je PRAVICA OTROKA, ki jo pa lahko neizkoristi. Ampak ta logika…pravljica, ki se je vsake toliko časa doseže. Govorim o primerih, ko stik res ne sme biti in se to vidi iz vesolja.
Nočem biti kritična do nevladnih organizacij, ker nekatere delujejo zelo dobro, ampak z Društvom za nenasilno komunikacijo nimam dobrih izkušenj, ljudje od tam hodijo še bolj zblojeni in agresivno nastrojeni, ter prepričani, da oni niso ničesar krivi, ker so pa le nek kurz opravili. In bom vesela, kakšne druge zgodbe.
Point…dokler se ljudje ne bomo združili, povezali bo situacija takšna, le da ne bo več na 3 mesece kakšen uboj, ampak vsak mesec, teden.
Strinjam se.
Stopimo skupaj in naredimo nekaj v dobro tistih, ki iz začaranega kroga ne morejo in ne upajo.
Pomagajmo jim.
Noben človek na tem svetu ne bi smel biti deležen udarcev ali kakršnekoli oblike nasilja.
Noben.
Če smo zmogle stopiti iz tistega sveta, zmoremo in smo dolžne to storiti za druge.
Vsekakor bo potrebna strategija, zato bi morda bilo prav, da bi podale predloge sprememb, tako v sodstvu, policiji in sociali.
Imate kak drug predlog, kako se lotiti zadeve???
Predlog:
1) Ustanovitev centra za 24 urno pomoč v primeru nasilja, ki ni CSD, ampak neka druga vladna organizacija, kjer so zaposleni samo ljudje, ki so sami doživljali nasilje. Ta center naj bi imel povezavo s policijo in sodstvom, kar pomeni tudi takojšnjo angažiranje sodnice in po potrebi takojšen zapor. Bivanje v zaporu nasilnež tudi plača.
2) Odvzem vseh pristojnosti sedanjemu CSD, ki ima popolnoma zgrešen koncept in nesposoben kader
3) Izobraževanje in skrben izbor sodnikov s področja ločitve, stikov, preživnin in delitve premoženja. Vse te zadeve bi se morale reševati sprotno, kar pomeni, da bi bil človek ločen takoj, ko poda predlog, še isti dan. Vse ostale zadeve pa bi se rešile v roku največ enega meseca. V kolikor sodnik v tem času ne opravi svojega dela, je sankcioniran z denarno kaznijo in izgubo delovnega mesta.
Izvedenci- kot prvo se jim ukinejo nenormalno visoki stroški izvedenine in se jim predpiše nek pavšal v katerega je vključeno vse in rok za izdelavo mnenja 5 dni.
Tako bi tisti materialistični stremuhi, ki jim tako ni mar za otroke,v trenutku odpadli.
Izvedenska mnenja več ne bi zajemala 10 listnih litanij, po sistemu copy paste, ampak bi bila strnjena največ na dveh listih. Izvedenci bi bili skrbno izbrani, z občutkom empatije in ustrezno starostjo in strokovnostjo.
4. Policija- zakoni o nasilju v družini so zgrešeni. V kolikor obstaja samo sum kaznivega dejanja je kršitelj odpeljan v zapor brez nadaljnjega. Prepoved približevanja je izdana že na mestu kršitve s takojšnjim posredovanjem sodišča- 24 ur na dan.
Čakanja na izvedbo nasilja ne bi bilo več, dovolj je že namig, grožnja.
5. Center za 24. urno pomoč poskrbi tudi za ustrezno psihološko podporo in varno bivanje v samooskrbnem prehodnem domu, kjer se vsaj nekaj časa nudi ustrezna pomoč tako materi, kot otrokom. V času bivanja v tem domu ženske pomagajo druga drugi, si razdelijo delo in skrbijo za dejavnost, ki omogoča obstoj doma. V domu lahko najdejo prehodno zaposlitev, v tem času pa je dolžan vse njene mesečne obveznosti poravnati nasilnež.
6. Stiki z očetom, ki je nagnjen k nasilju so zakonsko prepovedani. Oče lahko s časom z res vzornim vedenjem, pod nadzorom dokaže ali je primeren za stike. Pred tem je potreben podroben obisk psihologa, samoplačliva terapija, več zaporednih predavanj o starševstvu in nasilju, kar je prav vse dolžan sam plačati.
Dajmo ženske, dajte predloge, razpravljajmo.
Dolžni smo pomagati tistim, ki so ogroženi.
To lahko storimo.To je še najmanj. Pomislite koliko otrok lahko rešimo, koliko življenj lahko obrnemo na bolje in pomagamo tudi tistim, ki same ne zmorejo dovolj poguma.
G. Alenka, kako ste si pa zadevo zamislili vi?
Kaj se jaz motim, ali si nam ti dopovedovala, naj pustimo bivšega na miru in živimo svoje življenje? Da se s tožbami samo maščujemo?
Zdaj pa naj gremo nad državo.
Meni se še vedno zdi, da je sprememba sodne prakse lahko pomemben korak naprej. Sodno prakso pa se lahko spremeni le z tožbami in dokazovanjem, sklicevanjem na zakone, ki jih sedaj nihče ne upošteva, pritožbami,…
Na nek način moramo priti v državni zbor. Morda kdo pozna kakšnega poslanca? Ali pa enostavno podati predlog za spremembo zakonov….. pravnika bi rabili. Morda bi morali vključiti tudi medije, preverjeno recimo…
Mislim, da tukaj ne gre za nobeno maščevanje bivšim. Daleč od tega. Na nek način se borimo le za varnejšo prihodnost svojih otrok.
Tudi naše hčerke bodo nekoč žene in matere.
Prlečka, evo mene 😉
Mislim, da so predlogi odlični. Še vsaka doda kakšnega in hajdi, na delo! 🙂 Moj je recimo:
* sodniki: obvezno izobraževanje na področju nasilništva, alkoholizma, osebnostnih motenj, preden nastopijo svoje delo. Vse preveč pomanjkljivo znanje o tem povzroča napačne sodbe.
* sodniki, ki sodijo v družinskih primerih pa bi morali poznati tudi vsaj osnovno psihologijo otroka
* vsi bi se morali večkrat posluževati strokovnih mnenj, za detajlnejšo analizo stanja pri zahtevnih primerih
* morali bi tudi odgovarjati za svoje delo in imeti nadzore
* hitrejša delitev premoženja, ker je tukaj veliko možnosti ekonomskega nasilja
Vsi lahko naredijo vse, vendar so sodniki zadnja instanca.
Nadaljnjo preprečevanje ekonomskega nasilja:
* veliko bolj učinkovit sistem pri pridobivanju preživnin neplačnikov, veliko večja represija nanje
* ob neizvajanju stikov nima pravice do uveljavljanja davčne olajšave
* okvirna lestvica višin preživnine glede na plačilne razrede in glede na otrokovo starost, ki se avtomatsko dviguje
* ob ločitvi je takoj jasna višina trenutne preživnine, ki se jo začne plačevati takoj tistemu, ki ima otroke pri sebi (zakaj bi za to rabili sodno odločbo?)
Kot sem napisala v drugi temi:
* 24urno dežurstvo/dosegljivost socialnih delavk in sodnikov, kar že imajo v tujini
* višja pooblastila usposobljenim sodnikom, ki neposredno sodelujejo s policijo – na licu mesta
* že grožnja nad življenjem je dovolj – strožje tretiranje nasilja
Tega je še ogromno………..
Žal ne poznam kakšnega poslanca, vendar en način že mora biti, da se doseže sprememba in vnesejo popravki v zakon. Verjetno brez medijev ne bi šlo zaradi širjenja informacij.
Seveda, ne gre za kakšno maščevanje – le za ureditev zakonskih lukenj in pomanjkljivosti. Stvari so preveč kaotične in neurejene.
Jalur mislim, da sprememba sodne prakse ne bo spremenila prav nič. V šestih letih kar z+tekam po sodišču se ni spremenilo prav nič na bolje. Opravka imam skoraj zgolj z eno sodnico, ki ima svojo miselnost in v svojem osebnem razvoju ne stopi niti za korak naprej. Dokler ne bodo ti ljudje leteli in prišli drugi, se ne bo prav nič spremenilo.
Zakoni se morajo spremeniti. To pomeni, da se mora izoblikovati predlog, priti v državni zbor. O tematiki morajo biti poslanci dodobra seznanjen in oni odločajo o spremembah. Vsaj tako mislim, da je. Ampak za to je potrebno dodobro poznavanje trenutne zakonodaje, za kar sem pa prekratka.
Za to potrebujemo pravnika.
Me kot poznavalke razmer, vsaka s svojo zgodbo lahko pomagamo pri oblikovanju predlogov, kaj drugega pa žal ne moremo storiti.
Jaz sem svoje predloge zapisala.
Pozabila sem na stike, ki so otrokova pravica in ne obveza, kar bi moralo biti v zakonu zapisano. Otrok ni dolžan iti na stike, zavoljo očetovega ugleda in samoljubja.
OPREDELITE SE PO TOČKAH IN DAJTE PREDLOGE:
1. NASILJE- POLICIJA
2. SODSTVO
3. CSD
4. STIKI
5. SODNI IZVEDENCI
S tem se ne maščujemo nikomur. Borimo se za boljši jutri.
Mick pa kaj že zopet mešaš brozgo.
Pa kaj ti je vseeno za tiste uboge otroke in pretepene ženske. Ti je vseeno za trupla, ki ostajajo za nasilneži, ki se opravičujejo z neprištevnostjo.
Kaj hitro lahko čez nekaj let pristaneš sredi vsega tega.
Kolikor mi je znano imaš otroke. Nikoli ne veš koga bodo pripeljali v družino. Otrok, ki je preživel takšne stiske bo težko “normalen”, se ti ne zdi. Na zunaj mu ne bo prav nič manjkalo in morda se bo kar nekaj časa obvladoval in skrival svoje anomalije.
Kdo pa ve kaj se skriva pod površjem?
Ti najraje pokažeš na žensko, saj si je sama kriva, kaj pa je izbrala takega, kaj pa je imela otroke z njim…..
O zakoni bi lahko marsikaj spremenili.
Tudi če bi za krajo uvedli sekanje udov, ne bi tisti, ki so pokradli pol Slovenije nikoli šli tako daleč.
O spustite me, da spremenim zakonodajo, pa boste videli kako hitro bo red in manj nasilja ter prestopnikov.
Vse se da. Samo ljudje, ki naj bi o tem odločali so slepi in se s tem ne obremenjujejo.
Daj pomagaj nam raje.
Ne boš imel prijetnega občutka, če se boš zavedal, da si vsaj majčkeno poskušal spremeniti svet na bolje. Daj ne bodi egoist.
Tole sem našla na strani Ministrstva za pravosodje.
http://www.mp.gov.si/si/delovna_podrocja/vesna_ziveti_zivljenje_brez_nasilja/
AKTIVNOSTI PROJEKTA VESNA:
Prepoznavna široka medijska kampanja in kratka TV produkcija. Oboje bo služilo kot orodje ozaveščanja o nasilju nad ženskami, ki predstavlja družben problem.
Foto razstava »Nasilje na njeni koži / Violence on her skin«, ki bo na ogled v večjih slovenskih mestih (v Mercator centrih in različnih galerijah).
Strokovna usposabljanja za policistke/policiste, socialne delavke/delavce, tožilke/tožilce, sodnice/sodnike in odvetnice/odvetnike ter zdravstveno osebje.
Priprava in diseminacija ozaveščevalnih gradiv (brošure, letaki, plakati) s koristnimi informacijami za širšo strokovno in laično javnost ter posamezne ciljne skupine.
Aktivnosti bodo izvedene tako za predstavnice in predstavnike stroke posameznih organov, sodelujočih v tem evropskem projektu kot tudi za posamezne ciljne skupine prebivalstva, ki so zaradi specifičnih življenjskih okoliščin bolj izpostavljene nasilnemu vedenju in njegovim posledicam.
Potrebno jih bo vprašat, kana strokovna usposabljanja se izvajajo, ker me res zanima.
Ozaveščanje je pomembno, mogoče bo kateri sosed naslednjič poklical policijo, namesto da so obrne stran.
Vprašanje je, kaj pa potem.
Morale bi sistematsko zastavit vprašanja in predloge in jih naslovit na
– ministrstvo za pravosodje
– MDDSZ
– predlagaj vladi
– poslancem – kar vsem po vrsti
– varuh ćlovekovih pravic
Se pa pričakuje vztrajnost. zanimivo branje na to temo: https://www.facebook.com/pages/Center-za-socialno-delo-naj-upo%C5%A1teva-pravice-otrok/223925851148708?fref=ts Tudi po mojih izkušnjah so odgovori ponavadi pavšalni, v stiku: “je sistemsko urejeno”, “bomo preučili”,…
To je žal samo še en projekt, za kar so se pridobila sredstva EU.
Glede na to, da se v letošnjem letu izteka in da traja že od 2013 bi glede na odmevnost in rezultate, težko rekli, da se mu je kdo posvetil z vsem srcem.
Zakonodaja se ni spremenila, ljudje in institucije ostajajo enake.
Površno povedano, vsebino paketa, ki zaudarja so tokrat zavili še v en svilen papir, a žal še vedno zaudarja.