Letošnji svetovni dan hrane poteka pod geslom organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) “Sustainable Food Systems for Food Security and Nutrition”. Na ZPS so prepričani, da je naložba v uspešen trajnostni prehranski sistem, naložba v zdravo prehranjevanje in zdravo okolje. Ob tem pa opozarjajo tudi na racionalne nakupe živil, saj kljub dejstvu, da številni živijo v pomanjkanju, se v svetu še vedno zavrže veliko hrane. Tudi v Sloveniji je v letu 2011 82 kg hrane na prebivalca končalo med odpadki (po podatkih Statističnega urada RS).
Trajnostna potrošnja, trajnostni razvoj, trajnostni…
Beseda »trajnostno«, ki se vse pogosteje pojavlja v besednjaku ozaveščenih ljudi, za marsikoga še vedno ostaja neznanka. Definicija iz poročila Svetovne komisije za okolje in razvoj pri Organizaciji združenih narodov pravi, da: “Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozili zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij”. »Neizogiben in nujen del trajnostnega razvoja pa je tudi trajnostna potrošnja. Njeno temeljno vodilo je, da naj bi potrošnik izbral, kupil toliko, kolikor potrebuje, pri tem pa naj bi izbiral med izdelki, ki manj obremenjujejo okolje oz. ga sploh ne. Potrošniki s svojim povpraševanjem vplivamo na ponudbo. S preudarnim nakupovanjem in povpraševanjem po posameznih izdelkih torej vplivamo tudi na proizvodni oziroma prodajni program ponudnikov,« izpostavlja Marjana Peterman, prehranska strokovnjakinja ZPS in dodaja: »Skrb za trajnostno in zdravo preskrbo s hrano postaja vsako leto pomembnejša. Številne potrošnike vedno pogosteje zanima, od kod je prišla določena hrana, na kakšen način je bila pridelana in predelana. In prav je tako. Trajnostna potrošnja, trajnostno prehranjevanje se začne doma. Z izbiro živil iz naše bližine, s skrbnim načrtovanjem jedilnikov, s preudarnim in osveščenim nakupovanjem osnovnih živil…«.
Veš, kaj ješ?!
Zdravo prehranjevanje, zdravo okolje pa je tudi osnova za zdravje potrošnikov. Zato na ZPS ob tej priložnosti, ko “prihajajo” prehladi in druga virusna obolenja, kjer je najboljši ščit zdravo telo oz. trden imunski sistem, izpostavljajo da ne pozabite na vitamin C. »Človeško telo ne more proizvajati vitamina C, potrebuje pa ga za veliko funkcij, zato je nujno potreben za delovanje našega telesa. V človeškem telesu ni veliko zalog vitamina C, zato ga moramo vnašati s hrano. Zelo pomembno je, da ga redno vnašamo v telo in postopoma prek celega dne. Če bi namreč potrebno dnevno količino zaužili naenkrat, bi se odvečni vitamin C izločil iz telesa,« poudarja Marjana Peterman in dodaja: »Večjo količino vitamina C vsebuje rastlinska hrana, nekoliko manj pa ga je v živilih živalskega izvora. Vitamin C pa je zelo občutljiv na toplotno obdelavo živil, uničuje ga tudi zrak/kisik, pri kuhanju pa se izloča v vodo, saj je vodotopen. Na splošno velja, da se s kuhanjem izgubi do 50 % vitamina C, s pogrevanjem in shranjevanjem živil na toplem pa še več, tako da ga ostane v živilu, ki je večkrat toplotno obdelano, zanemarljivo malo. Priporočeno količino vitamina C zato lahko vnesemo v telo predvsem z uživanjem pestre prehrane, predvsem veliko sveže zelenjave in sadja. To pa je tudi osnova za zdravo in uravnoteženo prehrano.« Vse, ki jih zanima, kaj jedo, pijejo, vabijo, da obiščejo portal www.veskajjes.si.
Delež prekomerno hranjenih in debelih otrok ter mladostnikov narašča
Na svetovni dan hrane, 16. oktobra, bo predstavnica ZPS, dr. Tanja Pajk Žontar aktivno sodelovala na strokovnem posvetu “Potencial prehranske politike za reševanje javnozdravstvenega problema – debelost otrok in mladostnikov”, ki ga organizirajo IVZ, MZ RS in ZZV Ljubljana, s predavanjem Otroci in mladostniki v primežu trženja nezdravih živil.
»Na ZPS že več let opozarjamo tako strokovno kot širšo javnost, da našim otrokom in mladostnikom tržijo živila z nezdravim prehranskim profilom. Ustavitev ali omejitev agresivnega trženja živil, namenjenih otrokom, lahko pomembno vplivala na ohranjanje primerne telesne teže tekom življenja,« je izpostavila dr. Tanja Pajk Žontar in dodala: »Prav zato v program svojega dela pogosto uvrstimo testiranja in tržne preglede tistih živil, po katerih radi posegajo slovenski otroci in mladostniki, kot so na primer žita za zajtrk, jogurti, sokovi, energijske pijače.«
