Sodobni diagnostični postopki in načini zdravljenja raka pri otrocih, mladih ženskah in moških v reproduktivnem obdobju so pomembno izboljšali preživetje teh bolnikov.
Strokovnjaki s področja reproduktivne medicine (ginekologi, embriologi) vam bodo svetovali, kateri genetski material je v vašem primeru najprimernejši za zamrznitev, ter pojasnili, kako poteka postopek in kakšna je predvidena uspešnost.
Najpogostejši postopki
Zamrzovanje semena, v zadnjem času pa tudi zamrzovanje tkiva moda pri moških, je že dolgo uveljavljena metoda, s katero so večinoma seznanjeni zdravniki in tudi bolniki. Seme namreč zelo dobro preživi zamrznitev in odtalitev ter je primerno za oploditev v postopkih zunajtelesne oploditve (IVF) ali intrauterine inseminacije (IUI).
Zamrzovanje zarodkov je najuspešnejši način zamrzovanja genetskega materiala pri ženskah. Postopek je primeren le za bolnice, ki imajo partnerja.
Zamrzovanje jajčnih celic postaja čedalje uspešnejše z razvojem novih laboratorijskih postopkov. Primerno je za mlade ženske, ki še nimajo partnerja.
Pridobitev jajčnih celic se izvede z zdravili, s katerimi se spodbudi zorenje jajčnih celic v jajčniku. Tako se pridobi jajčne celice za oploditev in zamrznitev zarodkov ali le za shranitev celic.
Zdravila za spodbujanje zorenja jajčnih celic niso škodljiva in ne vplivajo na osnovno maligno obolenje; njihova uporaba je vprašljiva le pri hormonsko odvisnem raku dojke. Slaba stran postopka je, da je začetek spodbujanja jajčnih celic odvisen od menstruacijskega cikla, kar lahko za neki čas odloži začetek kemo- oziroma radioterapije. Za koliko je mogoče odložiti začetek tega zdravljenja, se morata posvetovati onkolog in ginekolog, ki bo vodil postopek pridobitve jajčnih celic.
Ker se delovanje jajčnika in število jajčnih celic že naravno začneta zmanjševati po 35. letu starosti, je najvišja starost bolnice za odvzem in zamrznitev jajčnih celic 38 let.
Prestavitev (transpozicija) jajčnika je postopek, pri katerem je zaradi raka predvideno obsevanje male medenice. V tem primeru se jajčnik s preprostim kirurškim posegom (laparoskopijo) umakne iz male medenice in polja obsevanja. Postopek omogoča tudi sočasen odvzem jajčnih celic in tkiva za zamrznitev.
Shranjevanje in presaditev tkiva jajčnika sta namenjena bolnicam, pri katerih je potrebna takojšnja kemoterapija oziroma radioterapija. V tem primeru sta shranjevanje in poznejša presaditev tkiva edini možnosti za ohranitev lastnih spolnih celic.
Po ozdravitvi se tkivo presadi nazaj v medenično votlino ali zunaj nje. Po uspešni presaditvi je sicer možna spontana zanositev, vendar se priporoča postopek zunajtelesne oploditve (IVF), zlasti zato, ker je preživetje tkiva jajčnika sorazmerno kratkotrajno.
Kljub novim poročilom o rojstvu otrok iz tkiva presajenega jajčnika pa uspešnost postopka za zdaj še ni primerljiva z zamrzovanjem zarodkov in jajčnih celic in je še predmet raziskav. Najvišja starost bolnice za presaditev tkiva jajčnika je 35 let.
Oploditev z darovano spolno celico je upravičena, ko je zdravljenje s kemoterapijo, radioterapijo ali kirurško kastracijo povzročilo neplodnost in ga ureja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Dovoljeno je darovanje samo ene vrste spolnih celic, bodisi jajčnih celic ali semenskih celic, ne pa zarodkov.
Na žalost v Sloveniji kljub številnim pozivom in akcijam primanjkuje predvsem darovalk spolnih celic, zato je čakalna doba za darovano jajčno celico približno dve leti. V posameznih primerih je mogoče neplodni par napotiti tudi v tujino. Pogoj za oploditev z darovano jajčno celico je ohranjena in zdrava maternica, saj nadomestna mati skoraj v nobeni evropski državi ni dovoljena.
Več v izvirnem članku na www.neplodnost.net.
Vabljeni na forum Neplodnost, kjer poteka izmenjava mnenj in izkušenj o neplodnosti.
