Konoplja

anonimni uporabnik, 10. januar 2012
Ostalo

Pod pojmom marihuana (trava, gandža…) razumemo osušeno in zdrobljeno cvetje ter listje konoplje, ki vsebuje določeno količino Marihuanapsihoaktivne snovi…

Je res povsem nenevarna?

Konoplja z latinskim imenom Cannabis sativa L je rastlina, ki izvira iz osrednje Azije in je človeku znana že več kot 5000 let. Danes konoplja raste tako rekoč po vsem svetu, najbolj pa ji ustreza zmerno in tropsko podnebje. V botaničnem pomenu govorimo pri konoplji o eni vrsti rastline s posebnostmi, ki jih povzročajo različni klimatski pogoji, način vzgoje in izbira semen. Konoplja lahko v ugodnih podnebnih razmerah zraste od enega do dveh metrov in pol. Substanca, ki se v konoplji nahaja in ima te psihoaktivne učinke, se imenuje THC – tetrahidrokanabinol. Procent THC je v rastlinah različen, kar je odvisno od spola rastline in časa, ko se rastlina požanje. Znano je, da ženske rastline vsebujejo več THC.

Različni avtorji zastopajo različna mnenja o razvrščanju konoplje glede na odstotek vsebnosti THC. Nekateri jo razvrščajo v tri skupine:

konoplja, ki vsebuje več kot 1,5% THC (odlična kakovost);
konoplja, ki vsebuje od 0,5% do 1,5% THC (dobra kakovost);
konoplja, ki vsebuje manj kot 0,5% THC (slaba kakovost).

MARIHUANA

Pod pojmom marihuana (trava, gandža…) razumemo osušeno in zdrobljeno cvetje ter listje konoplje, ki vsebuje določeno količino Marihuanapsihoaktivne snovi. Listi konoplje, ki imajo neparno število nazobčanih lističev, imajo, ko so sveži, zeleno barvo, ki pa se med sušenjem vse bolj spreminja v olivno zeleno do rjavkasto barvo. Marihuana se lahko uživa v obliki kajenja, sama ali pomešana s tobakom, lahko pa se jo meša s hrano ali pijačami.
Najpogosteje se jo uživa pomešano s tobakom, ki se ju ročno zvije v cigareto imenovano joint, pri čemer je na eni strani ustnik, izdelan iz lepenke ali kartona. Ustnik je namenjen temu, da se joint pridrži in do konca pokadi marihuano. Če se marihuana uživa oralno, je psihoaktivni učinek trikrat manjši, kot je pri kajenju. Učinki marihuane pri kajenju se pojavijo že čez nekaj minut po vdihovanju dima, svoj vrh dosežejo med dvajsetimi in tridesetimi minutami, trajajo pa dve do tri ure po zaužitju.

HAŠIŠ

HašišIz konopje se proizvaja tudi hašiš in hašiševo oje, ki sta dosti bolj nevarni drogi, ker vsebujeta večjo koncentracijo THC. Hašiš vsebuje 3% do 14% THC, hašiševo olje pa tudi do 50%.

Hašiš je olivno zelen ali rjavočrn smolnat izloček iz konoplje, ki imaizredno močan in neprijeten vonj ter grenak okus. Ta smola se nahaja v dlačicah, ki prekrivajo konopljo. Največ smole je v dlačicah na listih in v cvetovih konoplje. Ta izloček se potem oblikuje v obliki krogel, kock ali ploščic. Za en kilogram hašiša je potrebno 600 kg konoplje. Proizvajalci hašiša ponavadi nanj vtisnejo svoj žig ali oznako kakovosti, čistoče in poreklo hašiša.

Ena od različic hašiša je tudi hašiševo olje, ki je koncentrirana tekoča oblika hašiša, zelenočrne ali rdečerjave barve. Hašiš se uživa na isti način kot marihuana.

SKUNK – MARIHUANA

V Evropi, Kanadi in ZDA postaja nov način proizvodnje marihuane v zaprtih prostorih vse bolj pereč problem, saj je učinek te konoplje dosti bolj močan in je njen način gojenja težje odkriti. Trgovci s konopljo so ugotovili, da se na ta način tudi izognejo nevarnosti, ki jo predstavlja tihotapstvo konoplje oziroma njenih produktov iz drugih držav. Poleg tega so tudi zaslužki večji, ker v verigah ni več členov, ki skrbijo za transport in dostavo do uporabnika.

RastlinjakTrgovci z novim načinom gojenja konoplje v zaprtih prostorih kot so kleti, garaže, rastlinjaki, ipd., pridelujejo marihuano, ki je dosti bolj močna, saj vsebuje več THC-ja. Ta način gojenja zahteva vrsto posebnih pogojev, ki zagotavljajo tudi do šest žetev na leto. Konoplja se namreč ne goji v zemlji, temveč v mešanici peska, gramoza in žaganja. Uporablja se močno umetno svetlobo in toploto ter veliko vode, ki se ji dodajajo razne kemikalije vključno z cinkom, sulfatom in manganovim kloridom. V taknih pogojih raste konoplja hitreje, hitreje dozori in da tudi do desetkrat večji pridelek kot konoplja, ki se jo goji na prostem. Ta način gojenja konoplje se zaradi tehnike gojenja imenuje hidroponično gojenje. Laboratorijske preiskave so pokazale, da je razpon THC, ki ga vsebuje tako pridelana marihuana, ki ji na Nizozemskem pravijo tudi “skunk”, “Nederweed” ali “Dutch weed”, od 9% do 22%, v obliki praška iz vršičkov pa lahko doseže tudi 40%. Njeni učinki so podobni halucinogenim učinkom LSD.

RastlinjakV Evropi je največji proizvajalec “skunka” Nizozemska. Leta 1994 so na Nizozemskem zasegli 495.000 sadik te konoplje, leta 1995 pa nekaj več kot 470.000 sadik. Proizvodnja “skunka” se razširja zlasti v vzhodnoevropskih državah, ob čemer so bili zaznani poskusi, da tam tovrstno proizvodnjo vzpostavijo kriminalne združbe iz Nizozemske, saj prinaša velike dobičke.

V letu 1995 se je tovrstno gojenje konopje razširilo med albanskimi kmeti. Semena za gojenje konopje so dobili od grških trgovcev, ki so celoten pridelek marihuane tudi odkupovali.

“Skunk” se po učinkih približuje LSD, zato ga ob razpravah o liberalizaciji ali celo legalizaciji konoplje in njenih produktov nikakor ne smemo spregledati.

MARIHUANA IN NJENI UČINKI

V zadnjem času smo priča vse večji razširjenosti uživanja marihuane med mladimi, ki ne razmišljajo o trajni škodi, ki jo lahko povzroči. To niti ni tako presenetljivo, saj se v medijih vse prevečkrat nakazuje, da, razen škode na pljučih zaradi kajenja (kot da to ne bi bilo samo po sebi dovolj), ni prav veliko dokazov, da ima marihuana kakšen dolgoročen učinek na zdravje.

SadikaPsihoaktivna snov v marihuani (THC) je v maščobi topljiva zmes, ki se nabira v maščobnih tkivih telesa in se v obdobju petih do osmih dni sprošča v krvni obtok. Na ta način se učinki THC podaljšajo. Enkratno ali dvakratno tedensko kajenje marihuane že zagotovi trajen vir THC v telesu, v nasprotju od alkohola, ki se v jetrih presnovi s hitrostjo 0,1 g alkohola na kilogram telesne teže v eni v uri.

Študije kažejo, da uživanje marihuane ne povzroča telesne odvisnosti, zato pa lahko povzroči zelo močno duševno odvisnost. Duševna odvisnost se kaže v stalni potrebi po ponovnem uživanju. Uživalec se tako dejansko ne more več sprostiti, zabavati in delovati brez njenega uživanja. Vendar pa za doseganje učinka, kakršnega je dosegel ob predhodnem jemanju, potrebuje vedno večjo količino marihuane. Tako pogosto uživanje marihuane in ostalih produktov konoplje posredno vpliva tudi na prehod k bolj nevarnim drogam.

Pod pojmom marihuana (trava, gandža…) razumemo osušeno in zdrobljeno cvetje ter listje konoplje, ki vsebuje določeno količino Marihuanapsihoaktivne snovi. Listi konoplje, ki imajo neparno število nazobčanih lističev, imajo, ko so sveži, zeleno barvo, ki pa se med sušenjem vse bolj spreminja v olivno zeleno do rjavkasto barvo. Marihuana se lahko uživa v obliki kajenja, sama ali pomešana s tobakom, lahko pa se jo meša s hrano ali pijačami.

Najpogosteje se jo uživa pomešano s tobakom, ki se ju ročno zvije v cigareto imenovano joint, pri čemer je na eni strani ustnik, izdelan iz lepenke ali kartona. Ustnik je namenjen temu, da se joint pridrži in do konca pokadi marihuano. Če se marihuana uživa oralno, je psihoaktivni učinek trikrat manjši, kot je pri kajenju. Učinki marihuane pri kajenju se pojavijo že čez nekaj minut po vdihovanju dima, svoj vrh dosežejo med dvajsetimi in tridesetimi minutami, trajajo pa dve do tri ure po zaužitju.

HAŠIŠ

HašišIz konopje se proizvaja tudi hašiš in hašiševo oje, ki sta dosti bolj nevarni drogi, ker vsebujeta večjo koncentracijo THC. Hašiš vsebuje 3% do 14% THC, hašiševo olje pa tudi do 50%.

Hašiš je olivno zelen ali rjavočrn smolnat izloček iz konoplje, ki imaizredno močan in neprijeten vonj ter grenak okus. Ta smola se nahaja v dlačicah, ki prekrivajo konopljo. Največ smole je v dlačicah na listih in v cvetovih konoplje. Ta izloček se potem oblikuje v obliki krogel, kock ali ploščic. Za en kilogram hašiša je potrebno 600 kg konoplje. Proizvajalci hašiša ponavadi nanj vtisnejo svoj žig ali oznako kakovosti, čistoče in poreklo hašiša.

Ena od različic hašiša je tudi hašiševo olje, ki je koncentrirana tekoča oblika hašiša, zelenočrne ali rdečerjave barve. Hašiš se uživa na isti način kot marihuana.

DELOVANJE MARIHUANE NA MOŽGANE IN ŽIVČEVJE

Verbalna sposobnost

Uživalci marihuane:

imajo težave pri iskanju natančnih besed za opis tega, kar želijo
imajo težave pri razumevanju tega, kar drugi povejo
izgubljajo sposobnost za abstraktno mišljenje in se pomaknejo proti bolj konkretnemu načinu mišljenja (to tudi pomeni, da ne morejo z razmišljanjem rešiti svojih osebnih problemov)
se počutijo osamljene in nerazumljene

Sposobnost logičnega razmišljanja
Uživalci marihuane postopoma izgubijo sposobnost za kritični pregled. Niso sposobni analizirati, zakaj se pojavijo napake, in jih popraviti. Tako opazijo, da ponavljajo napake, vendar pa izgubijo zmožnost za predvidevanje situacij, da bi zadevo popravili. To vodi v občutek nezadostnosti in neuspešnosti. Vendar pa uživalec tega ne poveže z uživanjem marihuane.

Fleksibilnost misli

uživalci marihuane ne morejo pravilno osredotočiti pozornosti
ne poslušajo mnenja drugih
ne morejo imeti konstruktivnega razgovora in govorijo drugim ljudem, ne z njimi
imajo občutek, da so drugačni in, da jih drugi ljudje ne razumejo ter, da ne spadajo v skupnost
njihovi interesi postopoma zamrejo

Spomin in učenje
Uživalci marihuane imajo prizadet kratkotrajni spomin. Ker pa zaradi prizadete fleksibilnosti misli nimajo pravilnega osredotočenja, pravzaprav ni veliko stvari, ki bi se jih lahko spomnili. Ko gledajo nazaj, je njihova preteklost meglena.
Zaradi zmanjšane sposobnosti koncentracije in prizadetega pomnjenja nedavno pridobljenih informacij je moten proces učenja.

Sposobnost zaznavanja vzorcev v okolju
Ta sposobnost pomaga opažati vzorce v okolju, ustvarjati navade v dnevu ali tednu, opaziti spremembe letnih časov in opažati odnose med ljudmi.

Za uživalce marihuane okolje izgine in izgubijo interes za to, kar se dogaja v njem. Živijo v svojem lastnem izoliranem svetu, ne da bi se tega zavedali. Vidijo, da se letni časi spreminjajo, vendar jim je vseeno, razen, kadar imajo ob tem spomine, povezane s kajenjem marihuane. Živijo v meglenem svetu, kjer ne opazijo, da gre čas naprej in ne opazijo odnosov med ljudmi. Svojega dneva ne načrtujejo in dobijo varljiv občutek svobode.

Ustvarjalnost
O marihuani je slišati mnoge napačne trditve. Tako naj bi povzročala mir in sproščenost ter izboljšano zaznavanje glasbe in poezije ter celo povečala ustvarjalnost in vpogled v “realnost”.

Morda bi nekomu res lahko omogočila nove zaznave ali ideje oziroma sprostila zatrte ideje, ker pa zmanjša delovni zagon, se te ideje le redko udejanjijo. Dr. Gordon Claridge, psiholog na Oxfordski univerzi, sumi, da je v večini primerov kakovost takih idej nekako sorodna idejam, ki se pojavijo v naši glavi ravno, ko tonemo v spanec – v tistem trenutku se nam zdijo briljantne, ko pa na njih gledamo v sivi jutranji svetlobi, se zdijo neumno banalne.

Psihomotorično delovanje
Eksperimenti so pokazali, da uživanje marihuane prizadene človekove sposobnosti, ki so potrebne za upravljanje motornih vozil, letal in strojev. Dokazano je tudi, da taka prizadetost traja več ur potem, ko so subjektivni učinki mamila izginili. V eksperimentu je skupina izkušenih pilotov, ki je sodelovala v simulaciji letenja, naredila napake pri pristajalnih manevrih do 24 ur po tem, ko so pokadili eno samo cigareto marihuane, ki je vsebovala 19 mg THC. Nihče izmed njih se takrat ni več počutil pod vplivom droge ali se zavedal prizadetosti.

Ta eksperiment kaže, da prepoved uživanja na delovnem mestu zaradi varnosti sama po sebi še ni ustrezen preventivni ukrep. Sicer pa redni uživalci marihuane morda nikoli niso popolnoma prosti učinkov droge, čeprav je dejansko ne uživajo med delovnim časom.

Strokovnjaki ugotavljajo, da predstavlja marihuana večje tveganje za voznike kot celo alkohol, katerega učinki so relativno kratkotrajni in jih spremlja subjektivni občutek zastrupljenosti.

Psihoza in shizofrenija
Po daljšem rednem uživanju velikih količin marihuane se lahko pojavi tudi duševna bolezen – tako imenovana kanabis psihoza. Ta motnja sicer prizadene le malo uživalcev marihuane in kaže, da so za njen nastanek poleg droge potrebni še drugi faktorji. V referatu, ki ga je S.P. Montgomery napisal za Mednarodno združenje za raziskave kanabisa, je v zvezi s tem navedel naslednje ugotovitve:

kanabis lahko privede do psihoze pri osebah, ki nimajo zgodovine psihotične bolezni
kanabis lahko tudi poslabša psihotične simptome pri osebah s predhodno duševno boleznijo (celo v zelo majhnih količinah)
vrsta in intenzivnost ter trajanje psihotičnih simptomov po uživanju kanabisa so različni od posameznika do posameznika
kanabis psihoza ni vedno le prehodni pojav, kajti psihotični simptomi lahko trajajo tedne, mesece ali celo leta
lahko pride tudi do simptomov agresivnosti in destruktivnosti, ki se ju ne opazi često pri osebah s psihotično boleznijo.

Strokovnjaki si še niso na jasnem ali shizofrenična motnja povzroči zlorabo nedovoljenih drog, ali nedovoljene droge pripeljejo do shizofrenične motnje, ali pa nedovoljene droge le pospešijo to duševno bolezen.

Leta 1972 sta F.S. Tennant in C.J. Groesbeck ugotovila, da je pojav shizofrenije med vojaškim osebjem ZDA v Evropi v petletnem obdobju 1967 – 1971 poskočil z 1 na 38 primerov na 1.000 oseb. Vzrok za tak porast sta videla v uživanja kanabisa.

Takšno sklepanje podpira tudi nedavna študija švedskih znanstvenikov. V obdobju 15 let so preučevali nad 45.000 bivših vojaških rekrutov, da bi odkrili povezavo med ravnijo uživanja kanabisa in razvojem shizofrenije. Ugotovili so, da je 2,4 krat več možnosti, da se bolezen pojavi pri osebah, ki so uživale vsaj nekaj kanabisa, in 6 krat več možnosti pri osebah, ki so do 20. leta kanabis že zaužili 50-krat ali večkrat. Njihov zaključek je bil, da je kanabis neodvisen rizični faktor za shizofrenijo.

J.C. Negrete in kolegi so v kanadski študiji raziskovali uživanje kanabisa pri 137 shizofrenikih, ki so bili na zdravljenju. Pri tem so ugotovili:

Kanabis zaradi svojih negativnih učinkov na organiziranost psihičnih funkcij povzroča dejansko krepitev shizofreničnih simptomov;
Kanabis povzroča toksično psihozo, ki se združi s shizofreničnimi simptomi, ti zadnji pa so zato bolj izraziti;
Kanabis nevtralizira terapevtsko delovanje antipsihotičnih zdravil.

Motivacija

Strokovnjaki ugotavljajo, da zaradi dolgotrajnega, intenzivnega uživanja marihuane prihaja do nezainteresiranosti, utrujenosti, apatije, pasivnosti, brezbrižnosti, družbenega zanemarjanja in zmanjšanega zagona, kar vse rahljaja motive za vztrajna prizadevanja, s tem pa je tudi povezan izraz amotivacijski sindrom.

VerhJ.H. Kaplan, ki je imel izkušnje v Vietnamu z ameriškimi vojaki, je ugotovil, da so bile pri moških, ki so uživali marihuano, funkcije hudo prizadete, to pa je vodilo do pasivnega vedenja, neodgovornosti, pomankanja ambicij, trme, zavlačevanja in želje po samoti. Taki posamezniki so kazali razdražljivost, slabo koncentracijo, pomankanje kompleksnih ciljev, nizko frustracijsko toleranco, prizadeto verbalno komunikacijo in umik od dejavnosti, ki zahtevajo vzdrževan napor. Kaplan je ocenil, da so taki vojaki komaj lahko funkcionirali kot učinkovite vojaške osebe.

DELOVANJE NA PLJUČA

Kajenje marihuane prizadene pljuča mnogo bolj kot kajenje običajnega tobaka, ker se marihuana kadi brez običajnega filtra in ker je za uživalce marihuane značilno inhaliranje, pri katerem se poskuša dim zadržati v pljučih čim dlje in čim globje. Dim zato dlje časa draži pljučno tkivo in ga poškoduje. Dim marihuane vsebuje več deset različnih eteričnih olj, poleg njih pa tudi ogljikov monoksid in katran. Prav zaradi tega so pri uživalcih marihuane pogostejša vnetja dihalnih organov, pogoste so težave pri dihanju in povečana je možnost razvoja vseh pljučnih bolezni, vključno z rakom na pljučih.

Ugotovljeno je, da so se pri mladih kadilcih, ki so kombinirali tobak in marihuano, razvile predrakaste tvorbe, ki se pri kadilcih tobaka normalno ne bi pojavile vse do srednjih let. Strokovnjaki so na podlagi raziskav ugotovil, da je učinek 3-5 jointov na teden enak učinku 16 navadnih cigaret na dan 7 dni na teden.
DELOVANJE NA SRCE

Uživanje marihuane močno pospeši srčni utrip, podobno kot stres ali razburjenje. Povečan srčni utrip je lahko tudi za 50% večji od normalnega, povečanje pa je odvisno predvsem od vnešene količine THC. Ta učinek se doseže najkasneje 30 minut po zaužitju, traja pa več kot 40 minut. Zato je marihuana še posebno nevarna za osebe z motnjami v delovanju srca in tiste z zvišanim krvnim tlakom.

DELOVANJE NA REPRODUKTIVNI SISTEM

Ugotovljeno je, da uživanje marihuane povzroča pri moških zmanjšanje ravni testosterona in število ter gibljivost spermijev. V poročilu iz bolninice v Kingstonu na Jamajki je zapisano, da je 20% moških pacientov, ki so kadili marihuano 5 ali več let, tožilo zaradi impotence. V neki drugi raziskavi, ki je zajela 500 moških v starosti od 18 do 30 let, pa so ugotovili, da so mnogi imeli po šestih ali sedmih letih kajenja močno zmanjšano spolno aktivnost. Strokovnjaki ugotavljajo, da je uživanje marihuane še posebej nevarno za mladostnike v letih od 12 do 17 let, ko so v fazi spolnega razvoja. V tem obdobju se pri moških, zaradi znižane ravni testosterona, začnejo okrog prsnega tkiva nabirati dodatne maščobne obloge.

Pri ženskah pa je ravno obratno, saj uživanje marihuane povzroča povečanje ravni testosterona, kar privede do zmanjšanja ženskih karakteristik. Ženskam začnejo rasti dlake na prsih, hrbtu, obrazu in lahko imajo tudi resne probleme z aknami. Poleg tega se v času pubertete, pri ženskah, zaradi uživanja marihuane začno na bokih, zadnjici, prsih in na zgornjem delu rok nalagati maščobne obloge.

Pri ženskah pride ob dolgotrajnemu uživanju marihuane tudi do motenj v menstruacijskem ciklusu. Pri nosečih materah prehaja THC prek placente v krvni obtok otroka. To povzroči počasno rast zarodka, slabo povečanje teže, podaljšan porod in vedenjske abnormalnosti pri novorojenčku. Uživanje marihuane pri nosečnicah lahko povzroči pri zarodku mentalne učinke, kot so prizadet spomin, kratka pozornost, slabo presojanje in slaba sposobnost učiti se iz izkušenj. THC se na otroka prenaša tudi preko mleka med dojenjem matere, ki uživa marihuano.

DELOVANJE NA IMUNSKI SISTEM

Študije kažejo, da pogosto kajenje marihuane zmanjša odpornost telesa za vse vrste bolezni. Poleg tega pa je ugotovljeno, da se zaplete tudi potek zdravljenja običajnih bolezenskih težav.

PRAVNI OKVIR GOJENJA KONOPJE

Slovenija je z aktom o ratifikaciji nasledstva glede konvencij OZN (Mednarodne pogodbe št. 9/92) sprejela naslednje konvencije OZN, ki se nanašajo na področje prepovedanih drog:

Enotna konvencija o mamilih sprejeta v New Yorku leta 1961;
Enotni Protokol o spremembi enotne konvencije o mamilih iz leta 1961 sprejet v Ženevi leta 1972;
Konvencija o psihotropnih substancah sprejeta 1971 na Dunaju;
Konvencija Združenih narodov zoper nezakonit promet z mamili in psihotopnimi snovmi sprejeta 1988 na Dunaju.

Te konvencije so z aktom o ratifikaciji postale takšne mednarodne pogodbe, ki se jih uporablja neposredno.

Tudi sedaj še veljavni Zakon o proizvodnji in prometu mamil (Ur.l. SFRJ, št. 70/78) je nastal na podlagi zgoraj omenjenih konvencij OZN.

Odločba o seznamu mamili (Ur. List SFRJ 70/78) v skladu z Zakonom o proizvodnji in prometu mamil (ZPPM) določa, da je kanabis oziroma konoplja mamilo in sicer kanabis rastlina, smola kanabisa, ekstrakti in tinkture kanabisa. V skladu z Enotno konvencijo o mamilih iz leta 1961, ki v 1. členu opredeljuje rastlino kanabis kot vsako rastlino iz rodu Kanabis, tudi naš zakon o nedovoljenih drogah uvršča pod zaporedno številko 69 med nedovoljene droge vsako rastlino kanabis iz rodu Kanabis, ne glede na koncentracijo aktivne komponente THC.

CvetGlede na to, da je kanabis oziroma konoplja mamilo, se sme proizvajati – gojiti le v skladu s pogoji za proizvodnjo prepovedanih drog, ki jih Zakon o proizvodnji in prometu mamil natančno opredeljuje. Tako med drugim ta zakon v 5. členu določa, da se sme proizvodnja opravljati le na podlagi dovoljenja pristojnega organa.

Zakon nadalje v 6. členu pravi, da se mamila smejo proizvajati le v medicinske, veterinarske, učne in znanstvene namene. Zakon torej ne dovoljuje gojenja v nikakršne druge namene kot so recimo industrijski. Poleg tega pa 7. člen tega zakona pravi, da se s proizvodnjo, uvozom in izvozom mamil smejo ukvarjati le tisti, ki imajo dovoljenje pristojnega organa in so registrirani za to dejavnost.

V javnosti je bilo velikokrat napačno tolmačeno, da Zakon o proizvodnji in prometu mamil ne zadeva samega gojenja konopje, ker bi sicer bilo to posebej naznačeno kot je v primeru rastline koka. Vendar, ker je mogoče uporabljati odraslo rastlino konopljo brez kakršnekoli nadaljne predelave ali obdelave kot marihuano, torej kot mamilo, se sajenje in gojenje konoplje lahko šteje kot proizvodnja mamila iz 3. točke 1. odstavka 4. člena ZPPM, ki pa je po istem zakonskem določilu prepovedana ter kot taka tudi sankcionirana v 1. točki 2. odstavka 33. člena istega zakona.

SemenaDa ne bi več prihajalo do nejasnosti glede gojenja konoplje je v predlogu novega zakona o nedovoljenih drogah, ki čaka na parlamentarno obravnavo, zapisano, da gojenje mamil (po vsej verjetnosti se bo ta termin “mamila” v predlogu zakona zamenjal z ustreznejšim) obsega gojenje rastline konoplje, rastline koke, opijskega maka, khata ter pridobivanje opija z zarezovanjem makovih glavic.

V praksi se velikokrat pojavi tudi vprašanje, kdaj gre pri proizvodnji konoplje za prekršek in kdaj za kaznivo dejanje. S samo neupravičeno proizvodnjo po členu 196 KZ RS so že podani znaki kaznivega dejanja. V konkretnem primeru ni pomembno ali gre za proizvodnjo za promet ali lastno uporabo. Temeljni kriteriji za razlikovanje med kaznivim dejanjem in prekrškom so:

kakšen je način storitve;
količina proizvedene nedovoljene droge;
stopnja družbene nevarnosti.

Če torej gre za trajnejše, kontinuirane procese neupravičene proizvodnje večjih količin nedovoljenih drog, so torej podani znaki kaznivega dejanja.

V zadnjem času smo priča vedno glasnejšim zahtevam po bolj liberalnem odnosu do proizvodnje konoplje ter tudi do uživanja konoplje. Dejstvo pa je, da je Slovenija kot podpisnica mednarodnih konvencij o nedovoljenih drogah, obvezna, da v primeru substanc iz Tabele I navedenih v Enotni konvenciji o mamilih iz leta 1961, kjer se nahaja tudi konoplja, prepove sleherno uporabo, razen v znanstvene namene ali v zelo omejene medicinske namene.
 

Avtor: Damjan Potparič  

 

[Podatke na teh straneh je omogočilo in dovolilo v objavo Ministrstvo za notranje zadeve, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo.]

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,494
30.03.2024 ob 10:27
297,938
17.09.2024 ob 07:45
113,043
16.09.2024 ob 22:55
Preberi več

Več novic

New Report

Close