O holesterolu
Maščobe (lipidi) so energijsko bogate snovi, ki predstavljajo poglaviten vir energije za presnovne procese v telesu. Maščobe dobimo v telo s hrano, lahko pa nastajajo tudi v jetrih in se shranijo v maščobnih celicah za poznejšo uporabo. Dve osnovni maščobi, ki ju najdemo v krvi, sta holesterol in trigliceridi. Zato, da lahko potujejo po krvnem otoku, se maščobe v krvi vežejo na beljakovine. Take holesterolsko-beljakovinske »povezave« imenujemo lipoproteini. Lipoproteinom majhne gostote (LDL) pravimo »slabi« holesterol, lipoproteinom velike gostote (HDL) pa »dobri« holesterol.
Povišana koncentracija maščob (predvsem holesterola) v krvnem obtoku lahko vodi do dolgoročnih posledic. Tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap se povečuje sorazmerno z zvečano koncentracijo celotnega holesterola. Zaželena koncentracija holesterola je 3,6 – 5,2 mmol/l ali manj. Tveganje za srčni infarkt se več kot podvoji, ko se koncentracija celotnega holesterola približa 7,8 mmol/l.
Vse vrste holesterola ne povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca. Slab – LDL holesterol tveganje povečuje, medtem ko ga HDL – dobri oz. zaščitni holesterol znižuje in koristi, ker pomaga slabega odstranjevati iz žil. Koncentracija holesterola HDL naj bi predstavljala več kot 25 % koncentracije celotnega holesterola. Koncentracija celotnega holesterola je kot dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca ali možganske kapi manj pomembna kot razmerje med celotnim holesterolom in HDL ter razmerje med LDL in HDL.
Raven krvnega holesterola uravnavata predvsem dva organa: jetra, ki tvorijo holesterol in žolčne kisline (ki so potrebne pri prebavljanju) ter črevo, ki absorbira holesterol iz hrane, pa tudi iz žolča (ki se tvori v jetrih).
Bolezen koronarnih arterij
Bolezen koronarnih arterij (ali ishemična bolezen srca) je bolezen, pri kateri se v celicah notranje plasti koronarnih arterij nakopičijo maščobni odložki, ki ovirajo pretok krvi.
Maščobni odložki (ateromi ali lehe) nastanejo postopoma in so razširjeni v velikih vejah dveh glavnih koronarnih arterij, ki kot venec obdajata srce in ga oskrbujeta s krvjo. Postopno dogajanje, ki do tega privede, imenujemo ateroskleroza. Ateromi se bočijo v arterijsko svetlino in jo ožijo. Ko se večajo, se njihovi deli lahko pretrgajo in pridejo v krvni obtok ali pa na njihovi površini nastanejo majhni krvni strdki.
Za normalno krčenje in črpanje krvi potrebuje srčna mišica (miokard) stalen dotok s kisikom bogate krvi iz koronarnih arterij. Ko zožitev koronarne arterije oziroma proces ateroskleroze napreduje, se pojavi nezadostna prekrvavljenost (ishemija), ki povzroči okvaro srca. Najpogostejši vzrok miokardne ishemije je bolezen koronarnih arterij, ki jo imenujemo tudi ishemična bolezen srca. Glavna zapleta te bolezni sta angina pektoris in srčni infarkt. Nevarnost bolezni koronarnih arterij povečuje zlasti izrazito mastna prehrana, kajenje in sedeč način življenja.
Tudi v Sloveniji so bolezni srca in ožilja vodilni vzrok smrti, bolezen koronarnih arterij pa je najpomembnejši posamezni vzrok teh bolezni.
Holesterol in bolezen koronarnih arterij
Nevarnost bolezni koronarnih arterij se povečuje s povečevanjem koncentracije celotnega holesterola in holesterola majhne gostote (LDL; slabega holesterola) v krvi. Nevarnost pa se zmanjšuje z večanjem koncentracije holesterola velike gostote (HDL; dobrega holesterola).
Prehrana vpliva na koncentracijo celotnega holesterola – in tako tudi na nevarnost koronarne bolezni. Sodobna zahodnjaška prehrana povečuje koncentracijo celotnega holesterola. Sprememba prehrane in jemanje zdravil, če je potrebno, lahko zmanjšata koncentracijo. Zmanjšanje koncentracije celotnega in slabega holesterola upočasni ali celo preobrne napredovanje koronarne bolezni.
