Samo dve stvari sta neskončni, vesolje in človeška neumnost,
čeravno glede prvega nisem prepričan.
– Albert Einstein
Pozno zvečer spet posedam pred računalnikom, medtem ko mi dela družbo samo še maček, ki se lenobno preteguje na stolu. Pravijo, da mačke privabi negativna energija. Seveda imam v mislih izključno sevanje računalnika, da ne bo pomote. Ne dolgo pred tem sem z Žigom nazdravljala s sveže stisnjenim sokom iz korenčka, jabolk in malce limone. Ne znam prav dobro opisati občutka, ko ti po grlu steče vsa ta pestrost okusov in če bi vedeli, kakšen je šele njegov učinek. Kot klasičen deloholik, ki se tolaži, da to sploh ni, bom lahko po dolgem dnevu, spet prerojena, pozno v noč, ko večina normalnih ljudi že spi, izlivala na papir, kar mi leži na duši. In kje so tukaj geni?
Nerada priznam, ampak veselje do učenja in novih odkritij so povzročila, da poleg tega, da sem vendar zdravnica, no naj vam bo, tudi malce psihologa (in mi ja služimo drugim) definitivno preveč posedam za računalnikom, zato so se mi nabrale cele tri kile preveč. Si morete misliti! Hvala bogu imam v ambulaniti napravico, s katero si lahko izmerim sestavo telesa, zato mi je takoj jasno, koliko je špeha, ali sem spet dehidrirana in premalo pijem in kolikšna je moja mišična masa z okostjem. Seveda lahko tudi razberem kolikšen je moj bazalni metabolizem (koliko energije potrebuje v enem dnevu moje telo v mirovanju po 12 urnem postu za vzdrževanje vitalnih funkcij, kot so dihanje, bitje srca, obnova celic…). Izdam vam skrivnost – 1470 kalorij/dan, če ves dan samo preležim. Za takole dnevno posedanje pred računalnikom porabim kakih 180 – 200 kalorijc (za dva jogurta). Kaj pa ostalo? K sreči imam v ambulanti tudi orbitrek, ker se vedno ne morem izmuzniti v naravo. Prijetno s koristnim, ni kaj! Imam pač nizek bazalni metabolizem, zato lahko pozabim na razne diete (za vsake 4-5 kg izgube na teži pade bazalni metabolizem za 15-20 kalorij). Za te tri kile mi tako preostane izključno vadba. Da bi omejila prehrano pod to vrednost ni govora. Nič več! Zagotovo bi sledil jo – jo učinek. Psihološki stres postane prevelik. Kdo pa bo ves dan in vse noči sanjal o ajvarju (pravijo, da smo še od časov, ko smo živeli v jamah, mahnjeni na slano-mastno ali sladko-mastno). Pa že rajši gonim “orbi” ali se peš odpravim v hribe. Je bolj zabavno. Še vedno pa zavidam svoji kolegici, ki poje slona in pol pa se ji nič ne pozna. Pa še nad sadjem in zelenjavo ni navdušena. Geni pač!
Pa ni bilo vedno tako. Ali poznate Andersenovo pravljico Cesarjeva nova oblačila? Tisto s tele slike in z otrošlim vzklikom: ‘Saj je cesar vendar nag!’ Tudi sama sem morala postati realna.
V čem je torej skrivnost uravnavanja telesne teže?
Nekateri ljudje imajo hitro presnovo (metabolizem), drugi počasno, večina ljudi pa ima normalno. Medtem, ko se vam to dejstvo zdi povsem logično, je zelo redko vključeno v stereotip o debelosti. Ne pogledate nekoga, ki je debel in se sprašujete kakšna je njegova presnova, ampak si mislite, le kaj je?
To preprosto dejstvo, da smo si ljudje različni pri razpolaganju z energijo, so dokazali v nekoliko nenavadni raziskavi. Poznega leta 1960 so naredili študijo, ki so jo poimenovali “Vermontova študija prekomernega prehranjevanja” (Sims, E., and Horton, E. American Journal of Clinical Nutrition, 1968, 21, 1455). Zapornikom so plačevali za to, da so se redili. Več kot so se zredili več so bili plačani. Ugotovili so, da se nekateri ne morejo zrediti ne glede na to, da jedo isto kalorično hrano. Celo ko so jih spodbudili, da so jedli toliko kot so želeli, se niso zredili. Na dan pa so pojedli več kot 12 000 kalorji! Drugi so se zredili že ob manjšem povečanju hrane.
Upadanje ali zmanjšanje telesne teže je v sorazmerju z nižanjem presnove in obratno, ko vam teža narašča, narašča tudi hitrost presnove. Z drugimi besedami, manj kot tehtate, manj pojeste in več kot tehtate, več pojeste.
Raziskava iz leta 1950 o stanju po izgubi telesne teže kaže, da se spremeni tudi presnova za približno 40 odstotkov (Keys, A., et al., Biology of Human Starvation, Minneapolis: University of Minnesota Press, 1950). Eno zadnjih raziskav s tega področja so napravili leta 1995 dr. Leibel, Rosenbaum in dr. Hirsch na univerzi Rockfeller v New Yorku. (New England Journal of Medicine, 1995, 332, 621). Proučevali so padec telesnega izgorevanja, ki mu je bilo pridružena 10 odstotna izguba telesne teže. Za vsake 4.5 kilograme je padlo tudi telesno izgorevanje za 12 do 16 kalorij. Potrdili pa so tudi mehanizem, ki naj bi deloval v Vermontovi študiji prekomernega prehranjevanja pred tridesetimi leti.
Dejstvo, da tako povečevanje kot zmanjševanje telesne teže vpliva na presnovo, je znano že petdeset let, pa vendar je zelo malo vplivalo na zavest povprečnega zdravnika, ali kar je še pomembneje, na večino ljudi. Do večjega sprejemanja tega koncepta je prišlo v devetdesetih letih z nastankom teorije o nastavitveni točki pri uravnavanju telesne teže. Raziskovalec dr. Richard Keesey iz univerze v Wisconsinu in dr. Albert Stunkard iz univerze v Pennsilvaniji ter veliko drugih je podprlo zamisel, da so za določanje telesne mase bolj pomembni energijski regulacijski mehanizmi kot kalorični nadzor.
Teorija nastavitvene točke temelji na tem, da človekova naravna telesna teža sloni na genetski in energijski regulaciji. Vaša “naravna teža” znaša toliko, kot tehtate, če jeste v normalnem povprečju, kar pomeni toliko kalorij na dan kot povprečen moški ali ženska. Telo se nihanj v telesni teži brani na tak način, da prilagaja potrebe po kalorijah tako, da, če želite shujšati pod vašo naravno težo, zmanjša svojo potrebo po kalorijah, če pa se želite zrediti, jih poveča. Raziskava univerze Rockefeller iz leta 1995 je to teorijo podprla in prikazala, da se spremembe stopnje telesnega izgorevanja dogajajo zaradi izgube telesne teže pod človekovo nastavitveno točko.
Spremembe v mišični masi lahko prav tako spremenijo razmerje med telesno težo in presnovo. Mišice so aktivno tkivo, ki zahteva energijo. Če imate več mišic, je vaša potreba po energiji tekom celega dneva večja in je zato tudi presnova hitrejša. Nobenega dvoma, da bo zvečana mišična masa vplivala na povišanje presnove. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da obstajajo tudi hormonalne razlike med moškimi in ženskami.
Tukaj torej vstopajo geni! Določenih lastnosti, kot na primer barva oči, barva kože, metabolna stopnja… si nismo sami izmislili in nanje tudi nimamo vpliva. Ni pošteno boste morda rekli. Poštenost je lepa čednost, le da je v današnjem svetu vse bolj redka. Tudi do sebe smo vse bolj redko pošteni in teža ni izjema. Kako le, ko nas z vseh strani bombardirajo z oglasi, čudežnimi preparati, dietami…. vse po istem kopitu.
Zelo se razjezim, ko v kakšnih poljudno-znanstvenih TV ali radijskih oddajah (po možnosti še slabo prevedenih) o novih znanstvenih odkritjih, kakšen napovedovalec ali novinar poudari, kako smo “ponovno premagali naravo”. Kakšen nesmisel! Kako neki, saj nam je narava v svoji evoluciji “dala” frontalni korteks (prednji del možganske skorje, ki nas loči od opic), s katerim se odločamo, levo in desno možgansko polovico, da smo lahko ustvarjalni in pridemo do novih odkritij. Čas je, da začnemo z naravo sodelovati, jo upoštevati in z njeno pomočjo rasti v modrosti.
Tudi pri uravnavanju telesne teže. Na genetiko nimamo vpliva. Geni vplivajo na bazalni metabolizem, število maščobnih celic in nastavitveno točko. To je dokazano dejstvo. Ne moremo mu ubežati. Saj je vendar ja razlika ali želim izgubiti 10 kg in imam 30 miljard maščobnih celic, 25 miljard, ali celo 35 miljard in hitro ali počasno presnovo. Pa ne zato, da bi valili krivdo na mater naravo ali sedeli križem rok, ampak zato, da bi poznali svoja izhodišča. Konec koncev, noben tekač ne gre na maraton, ne da bi vedel, kje je start in kje cilj. Pot mora poznati, da ne bo prej omagal. Tudi mi moramo preden se lotimo diet in telesne vadbe poznati izhodišča. Izgube teže se moramo lotiti sistematično, individualno in multidisciplinarno, ker je dokazano, da le to zagotavlja uspeh. Skoraj dve zjutraj je že, zato se mi ne ljubi več razpredati o dietah, in tudi s samo telesno vadbo ne gre. Saj želimo priti na cilj in biti zmagovalec. Vsaj zase vem, da si to želim. Vi pa se odločite sami.
Avtor besedila: Mateja Hafner, dr.med
Vsi, ki se ubadate s prekomerno težo, ste vabljeni v forum Hujšanje.
