Deklica 9 let. Lepo razvita. Urejena družina. Interesne dejavnosti: klavir, pevski zbor, šport – neobvezno – v družinskem krogu in igri, igra s prijatelji… S hčerko preživimo kar nekaj časa dnevno na vseh področjih (igra, glasba, učenje, sprehodi, …), kar nekaj počnemo skupaj, sicer pa ji dajem samostojnost pri igri, prijateljicah, zabavi, domačih nalogah, učenju, nakupih, določenih opravilih doma ….
Sedaj pa težava: Hčerka mi večkrat potoži, da jo je strah šole. Reče: “Zakaj je mene tako strah? “. S pogovorom, pri katerem jo vzpodbujam k izražanju misli, skušam odkriti, česa jo je strah: da ne bo znala odgovoriti na vprašanje? pisanja? računanja? učiteljice? sošolk in sošolcev? spraševanja? testov? branja? Toda ne uspe mi. Snov obvlada.
Morda je malo bolj počasna, vendar pride do pravilnih rezultatov.
Kaj storiti? Vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav

Anja

Spoštovana Anja,
morda velja vaši družini kot osnovna vrednota visoka raven storilnosti?Vsak dan v šoli prinaša tudi možnost neuspeha in s tem izgube potrditve, kajne? Mislim, da bo kar prav če bosta obiskali Svetoivalni center na Gotski ulici.Tam bosta v neposrednem pogovoru s strokovnjakinami tako vi kot hčerka odpravili dvome, hčerka pa bo pridobila pogum za nadalnje šolanje.

Spoštovani doktor!

Osnovna vrednota družine danes mora biti ja visoka raven storilnosti. Tako je naravnan trenutni svet. Že z maksimalno pridnostjo, zagnanostjo, IQ itn. zelo, zelo težko uspeš v življenju, brez tega pa je nemogoče. Žal. Tudi jaz bi raje živel v srednjem veku, ko se je potrebno znanje prenašalo iz roda v rod in je bilo na kmetiji za vsakega delo in preživetje, pa tudi nataliteta.

Nad sodobnim življenjem sem zelo razočaran, dekleta me sploh ne razumejo, ko jim povem, da si želim veliko otrok, saj jih je imela moja prababica v bolj skromnih okoliščinah 18, pa so vsi prišli do spodobnih poklicev in lastnih hiš.

Kako naj se samouresničim?

Kmet po duši

Spoštovani,
presojo in komentar vaših pogledov prepuščam bralstvu.

Samouresničiš? Morda bi bilo dobro, da se kloniraš 18x.

Če sem aktivna in storilna, se dobro počutim. Vendar mi srečo predstavlja dobra prebava odnosov z ljudmi. Sebe rada vidim uspešno, zakaj ne? Vendar, če bom nesupešna, me bodo imeli bližnji še vedno radi. In če si ne bom želela imeti vseh 18 otrok, ki bi jih imel morda rad moj partner, bom še vedno ljubljena oseba. In če bom odbluzila dva dni pred TVjem in ne na smučanju na Krvavcu, bom še vedno ljubljena oseba. In če domov ne bom prinesla 200 jurjev vsak mesec, bom še vedno ljubljena oseba. Samopodoba zaradi sprejetosti se mi bo zvišala in hkrati vplivala na mojo uspešnost in storilnost. Potem pa bom prinesla domov kakega jurja več kajne? In tisto z otroki…. mene bi blazno motilo, da bi tip videl v meni nek telitven interes. Sploh vse do 18. Naj me ima rad zaradi mene, ne pa zaradi želje po veliki družini.

Predvsem pa mojim otrokom ne bom pogojevala ljubezni z uspešnostjo. “Rada te imam, ker si prinesel/la domov petko.”
In partnerju: “rada te imam, ker znaš za 13 otrok poskrbeti čisto sam. Jaz sem se samouresničila že pri 5ih”.