Žleza ščitnica
Ščitnica je majhna endokrina žleza metuljaste oblike, ki se ovija okrog sapnika tik pod Adamovim jabolkom. Njena naloga je, da tvori ščitnične hormone tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki skrbita za vse nujne presnovne procese ter kacitonin, ki igra pomembno vlogo pri homeostazi kalcija v telesu. Čeprav se je niti ne zavedamo, pa je njena vloga izjemno pomembna, saj življenje brez ščitničnih hormonov ni mogoče.
Veliko ljudi se niti ne zaveda, da prav hormoni ščitnice urejajo porabo energije v skoraj vseh telesnih organih in tkivih. Zato pomanjkanje ščitničnih hormonov povzroča tudi veliko sistemskih bolezni, kot so osteoporoza, kronična utrujenost, bolezni srca in ožilja, ginekološke bolezni (npr. ciste na jajčnikih, maternici, prsih …). Brez zadostne količine ščitničnih hormonov se pojavljajo tudi težave pri zanositvi in težave med nosečnostjo, porodom in dojenjem. Ščitnica je lahko tudi v ozadju izpadanja las, zobne gnilobe in nihanja krvnega tlaka. Zato je toliko bolj pomembno, da jo poznamo, razumemo in ji olajšamo delovanje.
V enem letu ščitnica proizvede za eno čajno žličko hormonov, od njih pa je odvisen metabolizem vsake celice v telesu, in sicer 24 ur na dan.
Simptomi ščitnice
Če se srečujemo s simptomi, kot so zaspanost, utrujenost, nespečnost, nervoza, nezmožnost koncentracije, pešanje kratkoročnega spomina, občutek megle v glavi, upočasnjen govor, odebeljen jezik, povečanje telesne teže ali nenadno hujšanje, bolečine v mišicah in sklepih, počasni gibi in slabi refleksi, mravljinčenje rok, anemija, izpadanje las, spuščene veke ali izbuljene oči, občutek peska v očeh, zabuhel obraz in otečene veke, neenakomeren srčni utrip, visok ali nizek krvni pritisk, driska ali zaprtje, motnje menstrualnega cikla, zmanjšana plodnost,… so to lahko znaki, da naša ščitnica deluje premalo (hipotiroza) ali preveč (hipertiroza).
Ob sumu na moteno delovanje ščitnice vas izbrani zdravnik naroči na krvni test za ugotavljanje ravni hormona tirotropina (TSH). Če je raven TSH previsoka ali prenizka, v laboratoriju določimo še vrednosti prostega T4 in prostega T3.
Na podlagi teh treh podatkov zdravnik že lahko presodi, ali gre za moteno delovanje ščitnice, in vas napoti na specialistični pregled k tirologu. Ta opravi pregled z ultrazvokom, ki omogoča vpogled v velikost in zgradbo ščitnice.
Tirolog praviloma s krvnim testom preveri še protiščitnična protitelesa (anti-TPO in anti-TG), na podlagi katerih ugotovi, ali gre za avtoimunsko vnetje ščitnice ali ne. Včasih naredijo še scintigrafijo ščitnice, ki poda oceno delovanja posameznih območij v žlezi.
Kadar so protiščitnična protitelesa povišana in nam ščitnica deluje premalo, potem imamo kronični limfocitni tiroiditis oziroma Hashimotov tiroiditis. Če nam ščitnica zaradi avtoimunskega vnetja proizvaja preveč hormonov, pa nas je doletela bazedovka oziroma Gravesova bolezen.
Premalo delujoča ščitnica (hipotiroidizem):
Ščitnica v telesu upravlja kalcijeve procese, nadzoruje metabolizem in vzdržuje proces prebave. To so glavne naloge ščitnice, ki jih ta opravlja s pomočjo T3 in T4. Če se spremeni ravnovesje kalcija v telesu, to takoj sproži spremembe v delovanju mišic, živcev in srčnega tkiva.
K težavam ščitnice so bolj nagnjene ženske, in sicer zaradi večje dovzetnosti ženske na stres, ki je obenem tudi glavni povzročitelj ščitničnih težav.
Hipotiroidizem je pogostejši pri ženskah, še posebej po 40. letu. K razvoju bolezni lahko prispevajo tudi dedni dejavniki.
Vzroki za nastanek hipotiroidizma:
- Pogost vzrok za hipotiroidizem je vnetje ščitnice, Najpogostejša oblika je avtoimunsko vnetje ščitnice, imenovano Hashimotov tiroiditis. Telo tvori protitelesa, ki ščitnico poškodujejo. Do vnetja ščitnice lahko pride tudi zaradi drugih vzrokov. Tako je, na primer, po porodu pri približno 10 % žensk opazno prehodno poslabšanje ščitnične funkcije.
- Hipotiroidizem je možna posledica zdravljenja hipertiroidizma z radioaktivnim jodom ali kirurškim posegom, kjer uničijo ali odstranijo del žleznega tkiva. Lahko se zgodi, da preostanek žleze ne more kriti potreb telesa.
- Eden od pomembnih razlogov za nezadostno delovanje ščitnice je tudi pomanjkanje joda v hrani.
- V redkih primerih se hipotiroidizem lahko razvije zaradi motnje v delovanju hipofize, ki ne sprošča dovolj hormona, ki spodbuja delovanje ščitnice (TSH). Vzrok za premajhno tvorbo TSH je pogosto tumor hipofize.
Kako občutimo premalo delujočo ščitnico?
Simptomi hipotiroidizma so različno izraženi. Običajno se razvijajo počasi, tudi več mesecev. Predvsem v začetnem obdobju bolezni so lahko neopazni:
- utrujenost, tudi ob manjšem telesnem naporu,
- pridobivanje na telesni teži,
- zaprtje,
- znižanje glasu,
- občutljivost na mraz,
- otekanje v predelu obraza in oči,
- tanjšanje las in dlak,
- močnejše menstrualne krvavitve pri ženskah.
Pri nekaterih bolnikih s hipotiroidizmom se poveča ščitnica, kar se kaže kot golša.
Kaj lahko storim, če ščitnica premalo deluje?
Ob sumu na zmanjšano delovanje ščitnice vas bo zdravnik napotil v laboratorij, kjer vam bodo izmerili raven ščitničnih hormonov v krvi ter morebitno prisotnost protiteles proti ščitnici.
Kako zdravimo hipotiroidizem?
Vedno je treba zdraviti osnovno bolezen, ki je hipotiroidizem povzročila. Če gre za trajno okvaro ščitnice, je potrebno dosmrtno nadomeščanje ščitničnih hormonov. Učinek je viden približno tri tedne po začetku zdravljenja, hormonsko raven pa je treba redno nadzorovati. Če je vzrok za hipotiroidizem tumor hipofize, bodo opravili dodatne preiskave. Tumor lahko odstranijo s kirurškim posegom ali zdravijo z obsevanjem.
Če je motnja v delovanju ščitnice le prehodna, posebni ukrepi niso potrebni. V nekaterih primerih, običajno pri hipotiroidizmu po porodu, pa uvedejo kratkotrajno nadomeščanje ščitničnih hormonov. Če je vzrok za hipotiroidizem pomanjkanje joda, je treba jemati dodatke joda.
Čezmerno delovanje ščitnice (hipertiroidizem):
Čezmerno delovanje ščitnice oziroma hipertiroidizem ali hipertiroza je ena od pogostejših motenj delovanja hormonskega sistema. Hipertiroza se večkrat pojavlja med pri ženskah, običajno med 20. in 50. letom.
Vzroki za nastanek hipertiroidizma:
Vzrokov za čezmerno delovanje ščitnice je več. V treh četrtinah primerov je vzrok avtoimunsko obolenje ščitnice, imenovano Basedowova oziroma Gravesova bolezen. Imunski sistem tvori protitelesa, ki napadejo ščitnico, ta pa posledično proizvaja preveč hormonov. Pojav bolezni je povezan z dednimi dejavniki.
Ščitnica lahko čezmerno deluje tudi, če se pojavi t. i. avtonomno tkivo ščitnice, ki se ne odziva na običajne uravnalne mehanizme. Hipertiroidizem je lahko tudi posledica vnetja ščitnice.
V redkih primerih je hipertiroidizem povezan z drugimi avtoimunskimi obolenji, predvsem s kožnim obolenjem vitiligom in obliko slabokrvnosti, perniciozno anemijo.
Kakšni so simptomi čezmernega delovanja ščitnice?
Običajno se razvijajo počasi, tudi nekaj tednov. Kažejo se kot:
- hujšanje, kljub povečanemu teku in uživanju večjih količin hrane,
- pospešen srčni utrip, bolniki včasih opažajo tudi neredne ali močnejše utripe srca,
- ritmično drhtenje rok,
- koža je običajno topla in vlažna, saj se bolniki čezmerno znojijo,
- bolniki slabo prenašajo povišano temperaturo okolja,
- občutki tesnobe in nespečnost,
- pogostejše odvajanje blata,
- ščitnica se lahko ob čezmernem delovanju vidno poveča, kar se kaže z nastankom golše,
- mišična oslabelost,
- ženske opažajo tudi neredno mesečno perilo,
- Basedowova bolezen lahko prizadene tudi oči, kar se kaže z izbuljenostjo oči.
Kako odkrijemo čezmerno delovanje ščitnice?
Ob sumu na čezmerno delovanje ščitnice vas bo zdravnik napotil v laboratorij, kjer vam bodo izmerili raven ščitničnih hormonov v krvi ter morebitno prisotnost protiteles proti ščitničnemu tkivu. Pri nekaterih bolnikih ob pregledu odkrijejo povečano, tršo ščitnico, pri nekaterih pa so lahko v žlezi tipne zatrdline. V takšnem primeru vas bo zdravnik napotil na scintigrafsko preiskavo ščitnice (scintigrafija je nuklearno medicinska preiskava, s katero ugotavljajo porazdelitev radioaktivne snovi v telesu).
Kako zdravimo čezmerno delovanje ščitnice?
Znake čezmernega delovanja ščitnice lahko omilijo zaviralci receptorjev beta, ki zmanjšajo drhtenje rok in tesnobnost, ne vplivajo pa na raven ščitničnih hormonov. Čezmerno delovanje ščitnice je mogoče zdraviti na več načinov:
- Bolniki z Basedowovo boleznijo običajno prejemajo tirostatike, kot sta tiamazol in karbimazol, ki zavirajo nastajanje ščitničnih hormonov.
- Za zdravljenje avtonomnega čezmerno delujočega tkiva ščitnice, t. i. gomoljev, se najpogosteje uporablja radioaktivni jod. V uporabi je tudi za zdravljenje Basedowove bolezni, če odziv na tirostatike ni zadovoljiv. Ker se radioaktivni jod kopiči v ščitnici, s svojim sevanjem uničuje ščitnično tkivo.
- V redkih primerih, ko zdravljenje z zdravili ni uspešno, lahko del ščitnice operativno odstranijo.
Številni bolniki si po zdravljenju popolnoma opomorejo, vendar se hipertiroidizem lahko ponovi, še posebej pri bolnikih z Basedowovo boleznijo.
Pri bolnikih, ki so zaradi hipertiroidizma prejemali radioaktivni jod ali so bili operirani, se lahko zgodi, da delovanje preostalega dela ščitnice ne zadošča potrebam telesa. V takih primerih se razvije hipotiroidizem.
Ščitnica – simptomi, ki vplivajo na črevesje
Verjetno nihče ne pomisli, da moramo imeti za zdravo ščitnico dober imunski sistem. Kar 70 % imunskega sistema prav je odvisnega prav od stanja, v kakršnem je naše črevesje. Tudi stroka temu področju še ne namenja prav veliko pozornosti, pa vendarle se zdi, da je v zadnjem času po svetu vse več zdravnikov končno le prisluhnilo očetu sodobne medicine Hipokratu, ki je dejal, da se večina bolezni začne – nikjer drugje kot – v črevesju.
Študije kažejo, da kar 25 % bolnikov s Hashimotovim tiroiditisom zboli še za kakšno drugo avtoimunsko boleznijo. Če je glavnina imunskega sistema odvisna prav od stanja črevesja, potem ga moramo pozdraviti že zato, da preprečimo razvoj drugih bolezni, ki so lahko za naše zdravje še bolj uničujoče. Vendar pa ne gre zgolj za imunski sistem, ki mora biti zdrav, da ne pride do razvoja drugih obolenj.
Delovanje ščitnice je neposredno povezano s črevesjem zaradi tega, ker se velik del (po nekaterih podatkih nekje od 20 do 30 %) pretvorbe hormona T4 v aktivni T3 zgodi prav v črevesju. Ne glede na to, ali naša ščitnica proizvaja lastni tiroksin ali pa moramo jemati sinteznega, ga mora telo samo pretvoriti v aktivni hormon T3. Če torej želimo zdravo ščitnico in boljšo sintezo T3, začnimo najprej z zdravljenjem svojega črevesja!
Ščitnica – simptomi, ki vplivajo na spolne hormone in kortizol
Kronično povišan kortizol negativno vpliva na imunski sistem in prebavo ter razgrajuje oblogo na stenah črevesja, s čimer prispeva k preveliki prepustnosti črevesnih sten, kar seveda vodi do kroničnega vnetja. Moti tudi tvorbo nekaterih najpomembnejših hormonov, kot so estrogen, progesteron in testosteron. Čez čas se neprestana proizvodnja kortizola pokaže tudi kot odvečno nabiranje maščobe na trebuhu, povišan sladkor v krvi, visok krvni tlak in razne bolečine zaradi vnetij.
Stres je naš največji sovražnik. Sproža izločanje kortizola, ta pa zavira tvorbo TSH in pretvorbo hormona T4 v aktivnejši T3. Telo se s tem, ko s kortizolom upočasni ščitnico, skuša zavarovati pred pretirano obrabo. To zaviranje tvorbe ščitničnega hormona in hormonskih receptorjev lahko poteka leta in leta, ko živimo v konstantnem kroničnem stresu, pa vendar tiho in brez vsakršnih simptomov, dokler ni prepozno.
Ščitnica – simptomi, ki vplivajo na jetra
Jetra v telesu opravljajo približno petsto vitalnih funkcij, najpomembnejše med njimi pa so vsekakor čiščenje krvi, odpravljanje bakterij in strupov iz krvnega obtoka, sinteza beljakovin, izločanje bilirubina, holesterola in žolča, shranjevanje železa in uravnavanje strjevanja krvi.
Če so naša jetra počasna in zapacana, to še kako vpliva na našo ščitnico. Za bolnike z obolenji ščitnice je stanje jeter še posebej pomembno, saj v jetrnih celičnih membranah – tako kot v črevesju – poteka kar 60 % pretvorbe T4 v T3. Pri mnogih ljudeh namreč raven hormona T3 v krvi ostaja nizek, čeprav so vrednosti TSH in T4 v (laboratorijskih) mejah normale.
Avtor: Petra Okoren, dipl. inž. lab. biomed.
Foto: Pinterest