Do tega pride, ker se jetra nenehno obnavljajo in enako dobro nadomeščajo svoje celice, tako pri mladih kot pri starejših.
Jetra iz naših teles odstranjujejo toksine, zaradi česar so zmeraj v nevarnosti poškodb. Za premagovanje te naloge imajo edinstveno sposobnost, da se po poškodbi organa, jetra sama regenerirajo. Ni pa še popolnoma jasno, ali se zmožnost obnavljanja jeter s starostjo zmanjša.
“Nekatere študije so opozorile na možnost, da so jetrne celice dolgožive, medtem ko se druge stalno spreminjajo. Jasno nam je bilo, da če želimo vedeti, kaj se dogaja, moramo najti način, kako neposredno oceniti starost človekovih jetrnih celic,« je povedal raziskovalec dr. Olaf Bergmann iz Centra za regenerativne terapije Dresden, v Nemčiji.
Kako so določili starost celic jeter?
Za študijo so Bergmann in njegova ekipa uporabili tehniko imenovano retrospektivno radiokarbonsko datiranje. Tako naj bi določili starost jeter pri številnih ljudeh, ki so umrli v starosti od 20 do 84 let. Glede na ugotovitve, objavljene na spletni strani Cell Systems maja letos, so bile jetrne celice pri vseh bolj ali manj enake starosti.
“Ne glede na to, ali ste stari 20 ali 84, vaša jetra ostanejo v povprečju stara nekaj manj kot tri leta,” je pojasnil Bergmann.
Vendar niso vse jetrne celice tako mlade. Del jih lahko živi do 10 let, preden se obnovijo. Te celice nosijo več DNK kot tipične jetrne celice in bi lahko bile zaščitne, pravijo raziskovalci.
“Večina naših celic ima dva niza kromosomov, vendar nekatere celice s staranjem kopičijo več DNK. Na koncu lahko takšne celice nosijo štiri, osem ali celo več nizov kromosomov,” je dejal Bergmann v sporočilu za javnost Tehniškega Inštituta Dresden.
Ko je njegova ekipa primerjala tipične jetrne celice s tistimi, ki so bogatejše z DNK, so ugotovili temeljne razlike v obnavljanju.
“Tipične celice se obnavljajo približno enkrat na leto, medtem ko lahko celice, bogate z DNK, ostanejo v jetrih tudi do desetletja,” je dejal Bergmann.
“Ker se ta delež celic postopoma povečuje s starostjo, je to lahko zaščitni mehanizem, ki nas ščiti pred kopičenjem škodljivih mutacij. Ugotoviti moramo, ali obstajajo podobni mehanizmi pri kronični bolezni jeter, ki se lahko v nekaterih primerih spremeni v raka,” je še dejal.
