Poleg sladkorne bolezni, so bolezni ščitnice najpogostejše endokrino-loške bolezni. Prizadene na milijone ljudi po vsem svetu, vpliva na vsakodnevne dejavnosti in zmanjšuje kakovost življenja. Vzroki za te bolezni lahko izvirajo iz družinske anamneze, raznih zdravil, padca imunskega sistema, stresa, kirurških posegov ali motenj hipofize. Ta, izredno majhna žleza, ki tehta le 30 g, ima velik vpliv na celotno telo, zato je pomembno, da ohranjamo njeno zdravje.
Kot smo opisali v članku »Obeležite svetovni dan ščitnice s pametno sestavljenim obrokom« presežek ščitničnih hormonov povzroči hitrejšo presnovo, ki se odraža v obliki različnih motenj, kot so anksioznost, razdražljivost, nespečnost, potenje, nepravilen srčni utrip, driska in hujšanje. Takšno stanje imenujemo hipertiroidizem. Na drugi strani pa je zmanjšano nastajanje ščitničnih hormonov, t. im. hipotiroidizem, vzrok za stalno utrujenost, zaspanost, izgubo energije, pridobivanje telesne teže, zastajanje vode v telesu in prebavne motnje. Če se počutite utrujeni, se ne morete osredotočiti ali pa vaša telesna teža brez razloga narašča, namenite pozornost ščitnici. Ta zahteva življenje s čim manj stresa, prehrano, bogato s hranili, in redno telesno dejavnost.
Za uspešno obvladovanje ščitničnih bolezni in izboljšanje kakovosti življenja, je potrebno sodelovanje bolnika, njegove družine in celotne skupnosti. Danes obstaja veliko društev za podporo tistim, ki trpijo zaradi bolezni ščitnice. S takšnimi pristopi se povečajo možnosti za obveščanje širše javnosti o pristopih za preprečevanje bolezni in metodah zdravljenja. Vse več je tudi srečanj bolnikov in njihovih družin, ki na tak način dobijo pomoč, psihološko pomoč in nasvete.
Ali lahko vplivamo na zdravje ščitnice?
Ščitnični hormoni so bistvenega pomena za vzdrževanje bazalnega metabolizma. S pomanjkanjem hormonov se bazalni metabolizem upočasni za približno 40 %, medtem, ko se s povečanjem hormonov pospeši za 60 – 100 % nad normalno vrednostjo. Osnova za zdravljenje teh motenj so zdravila. Medicinsko zdravljenje hipertiroidizma temelji na tirostatikih, zdravilih, ki preprečujejo proces proizvodnje hormona. V nekaterih primerih je potrebno tudi zdravljenje z radioaktivnim jodom ali kirurško zdravljenje. Zdravljenje hipotiroidizma temelji na nadomestni hormonski terapiji z levotiroksinom. Medicinsko zdravljenje je priporočljivo kombinirati z naravnimi metodami za lajšanje simptomov bolezni. V tem članku se bomo osredotočili na telesno dejavnost in njen vpliv na bolezen ščitnice.
Telesna dejavnost ugodno vpliva na zdravje ščitnice. Z vadbo izboljšate krvni obtok in ustvarjate prepotrebno energijo za metabolične procese. Kje in katero vrsto telesne dejavnosti boste izbrali, ni pomembno, pomembno pa je, da se zavedate, da že s 30 – minutnim sprehodom naredite veliko za svojo ščitnico. Vadbo prilagodite stanju vašega organizma, vašim željam in konec koncev tudi finančnim zmožnostim. To je manj pomembno, ali želite, da se izvaja v telovadnici ali v dnevni sobi, bi radi, da igrajo športne ali pa samo na sprehod. Ampak samo sprehod za 30 minut delaš veliko za vaše ščitnice. Dejavnosti organizirati v skladu s stanjem organizma, njihove želje in finančne zmožnosti. Glavni cilj naj bo razbremenitev vaše ščitnice.
Kako vadimo s hipertiroidizmom?
Telesna dejavnost je pomembna in koristna, ne glede na prisotnost hudih simptomov hipertiroidizma. Če se boste odločili za telovadbo ali resen šport, se posvetujte z zdravnikom, kdaj in s katero vadbo začeti. Z njegovo pomočjo izberite aerobno ali anaerobno obliko vadbe. Strokovnjaki osebam, ki trpijo zaradi hipertiroidizma priporočajo predvsem trening za moč, medtem, ko naj bo aerobni trening omejen. Vaje za moč uspešno preprečujejo nastanek osteoporoze in izgubo mišične mase, saj imajo boljši učinek na kosti in rast mišic kot intenzivna aerobna vadba. Ta lahko poslabša stanje že prisotne tahikardije. Tahikardija je ena glavnih ovir za telesno vadbo pri ljudeh s hipertiroidizmom. Kardio vaje so seveda koristne, vendar pa jih je treba omejiti na 20 % skupnega treninga. Eden izmed razlogov za nezmožnost za vadbo je tudi nespečnost, ki pri teh bolnikih povečuje možnosti za poškodbe, zato je nujno, da je trening primerno prilagojen. Pomemben pa je seveda tudi počitek, med vsakim treningom naj bo dva dni premora, za osebe s hipertiroidizmom so dovolj 3 do 4 treningi na teden.
Kako vadimo s hipotiroidizmom?
Redna, dnevna telesna dejavnost je še posebej pomembna za bolnike s hipotiroidizmom. Fizična dejavnost pospeši metabolizem in posledično izgubo telesne teže, pospešuje črevesno peristaltiko, lajša prebavne težave, zmanjšuje utrujenost, daje energijo in izboljšuje razpoloženje. Vadba prispeva k sproščanju rastnega hormona (somatotropin), povečanemu izločanju endorfinov in serotonina, povečani sintezi dušikovega oksida in boljši odpornosti. V času oslabljene imunske sposobnosti se poslabšajo tudi simptomi hipotiroidizma, pa vendar je najboljši način za krepitev imunosti ravno telesna dejavnost. Rastni hormon povečano izkorišča maščobo za energijo, poveča sintezo beljakovin v celicah, spodbuja rast mišic in deluje tako, da se poveča absorpcija kalcija v kosteh, s čimer se povečuje gostota kosti. Endorfin in serotonin sta hormona sreče in zmanjšujeta stres, depresijo in izboljšujeta razpoloženje. Dušikov oksid vpliva na boljši krvni obtok in s tem tudi na pravilno delovanje srca ter boljši prenos hranilnih snovi in kisika do vseh celic. Čeprav je telesna dejavnost sestavni del terapije, je pomembno, da se o izbiri posvetujete z zdravnikom. Vsaka dejavnost ni primerna za tako stanje.
Najboljša izbira za ljudi s hipotiroidizmom so aerobne vaje. Preprečujejo bolezni srca in ožilja in lajšajo depresijo. Z vadbo je treba telesu zagotoviti tudi zadosten vnos vode, da se spodbudi in pospeši počasne presnovne procese. Priporočeno je 45 minut dnevne vadbe, ki naj bo prilagojena potrebam in sposobnostim telesa. Telesa ne izčrpavajte, saj to vodi v stres, ki negativno vpliva na ščitnico. Stres izrablja hranilne vrednosti, ki so bistvene za normalno delovanje ščitnice in vodi do vnetij in padca imunskega sistema. Da bi se prepričali, da ne izčrpavate telesa, izmerite število srčnih utripov minuti. Vaš srčni utrip ne sme presegati 70 % maksimalnega srčnega utripa.
Kako šport vpliva na ščitnico?
Stres vpliva na razvoj bolezni ščitnice. Nekateri menijo, da redna telesna dejavnost izčrpava organizem in dodatno obremenjuje ščitnico, za kar pa še ni znanstvenih dokazov. Poznamo več primerov vrhunskih športnikov, ki trpijo zaradi bolezni ščitnice, pa vendar dosegajo odlične rezultate. Eden od njih je dobitnik olimpijske medalje na 10.000 metrov športnik Gallen Rupp, svetovna rekorderka v maratonu, Paula Radcliffe, najboljša hrvaška smučarka Janica Kostelič in znana slovaška plavalka Martina Moravcova. S pravilnim zdravljenjem, rednimi zdravniškimi pregledi in spremembo življenjskega sloga še vedno uživajo v čarih, ki jim jih je prinesel šport. Šport in lahka telesna dejavnost imata vsekakor pozitiven učinek na delovanje ščitnice. Pri vadbi postopno povečujte obremenitev in ga prilagodite svojemu stanju.
uni. dipl. prof. šp. vzg., limfterapevtka, doktorska raziskovalka iz področja kineziologije, moderatorka foruma Starejši so modrejši,
Redna telesna aktivnost je pomembna, vendar se nekateri ne zavedajo, da lahko tudi preveč telovadbe povzroča škodo. Enaka količina in intenzivnost vadbe lahko pri zdravemu človeku predstavlja pozitivne koristi, na drugi strani pa ista količina in intenzivnost istih vaj pri posamezniku s težavami s ščitnico predstavlja dodatno (pre)obremenitev že tako preobremenjenega telesa. Tako je zelo pomembno, da ima posameznik diagnosticirano bolezen pod kontrolo, ko je le-ta zdravljena lahko normalno prične z izvajanjem telesne aktivnosti. Pri tem vam lahko pomaga in svetuje kineziolog, ki vas bo naučil poslušati in opazovati vaše telo in prepoznati, kaj vam sporoča. Ustrezno izbrana in prilagojena vadba, ki jo v začetku izvajate s kineziologom je zelo pomembna, saj bo le na tak način imela pozitivne koristi na delovanje ščitnice in omilila simptome bolezni ali stanja.
